sveta Pavla Rimska – vdova

Frančiška RimskaZavetnica vdov
Atributi: nosi podobne atribute kot sveti Hieronim: Vulgato in križ. Upodabljajo jo kot romarico, včasih z ruto na glavi, tudi pri pisanju knjige. Bolj znani upodobitvi sta: Vkrcavanje sv. Pavle v Ostiji in Spreobrnjenje. Upodobljena je tudi skupaj s hčerko Evstohijo in sv. Hieronimom.
»Plemenitega rodu, še bolj plemenita v svetosti« (sveti Hieronim)
Druga polovica 4. stoletja, čas, v katerem je v Rimu živela Pavla, je prinesel kristjanom svobodo, s tem pa mnoge pravice in ugodnosti, o katerih se jim prej ni niti sanjalo. Hitro so se navadili nanje, tako da so herojski časi in preizkušnje prve Cerkve počasi tonili v pozabo. Obstajala je nevarnost, da krščanstvo postane preveč posvetno in zgubi svoj duhovni naboj. Proti temu so se borile nekatere pobožne žene plemenitega rodu; med njimi je bila najbolj zavzeta prav Pavla s svojo prijateljico Marcelo. Potem ko je po petnajstih letih srečnega zakona ovdovela, je sklenila, da se popolnoma posveti Bogu in dobrodelnosti. V svoji palači je zbrala okoli sebe skupino žena, da so živele v strogi askezi, molitvi, meditaciji, obenem pa skrbele za uboge. Njihov spremljevalec in neke vrste duhovni voditelj je bil sveti Hieronim. Po smrti papeža Damaza je Rim zapustil in odšel v Palestino, da se tam v samoti posveti prevajanju Svetega pisma v latinščino. Sveta Pavla se mu je skupaj s hčerko Evstohijo kmalu pridružila. Nekaj časa je preživela v egiptovskih puščavah, nato pa se naselila v Betlehemu. Tu je zgradila najprej ženski, nato pa še moški samostan ter romarsko zavetišče in vse sama vzdrževala. Že v Rimu se je iz ljubezni do Svetega pisma naučila hebrejščine; v Sveti deželi pa je svetega Hieronima v svoji gorečnosti in vnemi neprestano opominjala in priganjala k delu. Po dvajsetih letih življenja v Palestini, med delom in molitvijo, pa tudi preizkušnjami, jo je Bog po daljši bolezni, staro 56 let, poklical k sebi.
Ime: orig. lat. paulus: »majhen, majhne postave«
Rodila se je 5. maja 347 v Rimu, umrla pa 26. januarja 404 v Betlehemu, pokopali so jo v cerkvi nad votlino Jezusovega rojstva.
Družina: rodila se je v plemiški družini, bila potomka slovečih Grakhov in Scipionov; s petnajstimi leti se je poročila s Toksocijem in rodila pet otrok.
Goduje: 26. januarja
»Zbogom, Pavla! Tako ti kliče, podprt s tvojimi molitvami, utrujen in star on, ki te je tako globoko občudoval. Sedaj, ko so te tvoja vera in dobra dela združila s Kristusom, boš imela še večjo moč, da dosežeš, karkoli boš prosila … Postavil sem ti spomenik, ki bo trajnejši od brona in, ki ga čas ne bo uničil. V skalo tvojega groba sem vrezal nagrobni napis, o Pavla, in temu sedaj pridružujem te strani; da bo vedel, kdorkoli jih bo že našel, da tu počiva tvoje telo in se te Betlehem s spoštljivostjo spominja.«
»Če bi se vsi udje mojega telesa spremenili v jezike in bi vsi členki govorili po človeško, ne bi povedal nič, kar bi bilo kreposti svete in častitljive Pavle dostojno. Bila je plemenita po rodu, pa mnogo plemenitejša po svetosti … Kakor se med mnogimi dragulji najžlahtnejši dragulj najbolj leskeče in kakor sončni svit slabotne plamenčke zvezda zakrije in zatemni, tako je mogočne kreposti vseh drugih s svojo ponižnostjo prekosila in bila med vsemi najmanjša, da je postala večja od vseh: in kolikor bolj se je poniževala, toliko bolj jo je Kristus povišal.«
»Če bi se vsi udje mojega telesa spremenili v jezike in bi vsi členki govorili po človeško, ne bi povedal nič, kar bi bilo kreposti svete in častitljive Pavle dostojno. Bila je plemenita po rodu, pa mnogo plemenitejša po svetosti … Kakor se med mnogimi dragulji najžlahtnejši dragulj najbolj leskeče in kakor sončni svit slabotne plamenčke zvezda zakrije in zatemni, tako je mogočne kreposti vseh drugih s svojo ponižnostjo prekosila in bila med vsemi najmanjša, da je postala večja od vseh: in kolikor bolj se je poniževala, toliko bolj jo je Kristus povišal.« (pogrebni nagovor svetega Hieronima)

Ime: Ženska oblika imena Pavel, ki izhaja iz latinskega pridevnika paulus v pomenu »majhen, majhne postave«.
Rojena: 5. maja 347.
Kraj rojstva: Rim, Italija.
Umrla: 26. januarja 404.
Kraj smrti: Betlehem, Sveta dežela.
Rod: Rod očeta Rogata je izhajal od grškega kralja Agamemnona, mati Blezila pa je bila iz rodu poveljnikov in državnikov Scipionov in Grakhov.
Mož: Osemnajstletna se je poročila z bogatim Rimljanom, senatorjem Toksocijem iz rodu Julijcev.
Otroci: Rodila je pet otrok: sv. Blezilo, Pavlino, sv. Evstohijo, Rufino in Toksoncija.
Življenje: Bila je srečno poročena, a ji je pri 32 letih mož nenadoma umrl. Zelo je žalovala za njim, nato pa se posvetila službi Bogu in ubogim.
Kreposti: Bila je ponižna, živela je v veliki spokornosti, uboštvu, postu in pokori, vse je razdala ubogim in bolnim.
Duhovni voditelj: Sveti Hieronim.
Sodobniki: Poleg svetega Hieronima še sv. Marcela, sv. Epifanij, sv. Pavlin Antohijski, papež Damaz.
Romanje: Leta 385 je skupaj s hčerko Evstohijo odšla za svetim Hieronimom v Sveto deželo in obiskovala njene kraje, nato pa se naselila v Betlehemu.
Meništvo: Že v Rimu je živela spokorno in meniško življenje, v Betlehemu pa je ustanovila štiri samostane, enega moškega in tri ženske, ki jih je sama vodila. Poleg tega je zgradila še več cerkva in zavetišče za romarje.
Sveto pismo: Pavla je nagovorila svetega Hieronima in mu tudi sama pomagala, da je iz hebrejščine in grščine v latinščino prevedel Sveto pismo – Vulgato.
Življenjepis: V svojem 108. pismu »Sveti Pavli na grob« nam je sveti Hieronim zapustil lepo poročilo o njenem življenju in delu. V slovenščini je leta 1941 izšel Lukmanov prevod v zbranih delih cerkvenih očetov.
Zavetnica: vdov, reda svetega Hieronima, nun in menihov.
Upodobitve: Upodabljajo jo kot romarico, včasih z ruto na glavi, tudi pri pisanju knjige. Nosi podobne atribute kot sveti Hieronim: Vulgato in križ; upodobljena je tudi skupaj s hčerko Evstohijo in sv. Hieronimom.
Grob: Pokopali so jo v cerkvi nad votlino Jezusovega rojstva.
Goduje: 26. januarja.
Napis na grobu:
»Vidiš li tesni grob, ki v živo skalo je vsekan? Pavla počiva v njem, ki prebiva v kraljestvu nebeškem.«
Vir

Pri Betlehemu (v Judeji), smrt svete Pavle, vdove iz plemenitega rodu senatorjev, ki se je odpovedala svetu in razdelila premoženje revežem in se napotila k Gospodovim jaslicam z blaženo devico Evstahijo, njeno hčerjo.
Vir