sveta Sholastika – redovnica

SholastikaZavetnica benediktink, za dež, proti udarcem strele
Atributi: črno redovno oblačilo benediktink, golob
Imena: Sholastika, Sholastik
Bila je sestra dvojčica sv. Benedikta iz Nursie, patriarha zahodnih menihov in reda benediktincev. Že kot otrok se je posvetila Bogu in poslej živela samo zanj. Velika, ganljiva ljubezen je družila brata in sestro vse življenje. Za velike duhovne cilje, za katere se je navduševal Benedikt že v zgodnji mladosti, se je vnemala tudi ona. Ko je Benedikt ustanovil samostan na Monte Cassinu, ga je sestra Sholastika prosila, da bi tudi ona smela živeti po pravilih njegovega reda. Brat ji je ustregel; ob vznožju hriba je dal zgraditi skromen samostan in jo imenoval za opatinjo.

Na bližnji samostanski pristavi sta se sleherno leto po enkrat, na praznik, sešla z bratom in se nekaj ur pogovarjala o božji ljubezni. Kako je minilo njuno zadnje srečanje, nam je opisal papež Gregorij Veliki, rojen nekaj let pred Sholastikino smrtjo. Tudi tokrat sta se ves dan pogovarjala o svetih rečeh, tako da je bila ura že pozna. Tedaj je zaprosila Sholastika: »Prosim te, nocoj, to noč, me nikar ne zapuščaj, da se bova do jutra pogovarjala o veselju nebeškega kraljestva.« Brat jo je začudeno pogledal: »Kaj misliš, sestra? Kako bi mogel ostati zunaj samostana čez noč?«
Nebo je bilo jasno. Ko je Sholastika slišala, kako ji je brat odbil prošnjo, je sklenila roke, jih položila na mizo ter sklonila vanje glavo, da poprosi Vsemogočnega. Ko je spet dvignila glavo, se je začelo bliskati, treskati in ulila se je ploha, da ni bilo mogoče iti izpod strehe. Božji mož je rekel žalostno: »Bog ti odpusti, sestra! Kaj si naredila?« Sholastika mu je odgovorila: »Vidiš, tebe sem prosila, pa me nisi hotel uslišati. Gospod pa me je uslišal: pojdi izpod strehe in se vrni v samostan, če moreš.« Tako se je zgodilo, da je moral Benedikt ostati in sta s sestro prečula noč v svetih pogovorih. Drugo jutro sta se vrnila vsak v svoj samostan. Tretji dan, 10. februarja leta 543, je videl Benedikt iz svoje celice, kako je splavala proti nebu bela golobica – bila je duša njegove sestre Sholastike.
Goduje 10. februarja.
Vir

Spomin smrti svete Sholástike, od otroštva Bogu posvečene device, sestre svetega Benedikta,. Imela sta isto mišljenje v Bogu, tako sta enkrat na leto v Montecassino v Láciju ves dan preživela v hvalnicah Bogu in v svetih pogovorih.
Vir

»Ko je torej sveta redovnica slišala, kako odločno jo je brat zavrnil, je sklenila roke, jih položila na mizo in v ponižni molitvi k vsemogočnemu Gospodu sklonila nanje glavo. Komaj je vzdignila glavo in pogledala kvišku, je začelo tako strašansko grmeti in se bliskati in nastal je tak naliv, da ni ne sveti mož mogel iti nikamor ne njegovi bratje, ki so bili z njim … Začel je tožiti in ves žalosten je rekel: ‘Vsemogočni Bog naj ti odpusti, sestra! Kaj si mi naredila?’ Ona pa mu je odgovorila: ‘Glej, prosila sem te, a me nisi hotel uslišati; potem sem prosila svojega Gospoda, ta me je uslišal. Zdaj kar pojdi, če moreš …, Tako se je zgodilo, da sta prečula vso noč, ki jima je hitro minila v pogovorih o duhovnem življenju … Tretji dan je sveti Benedikt videl, kako se duša njegove sestre kakor golobček dviga v nebo.«
Ime: Izhaja iz latinske besede scholastica »ki pripada šoli«, »poučujoča«.
Življenjepis: Nekaj drobcev iz njenega življenja je v svojih Dialogih zapisal papež Gregor Veliki.
Rojena: Okoli leta 480.
Kraj rojstva: Nursija (Norcia) v umbrijskih hribih v Italiji.
Umrla: 10. februarja 543.
Kraj smrti: Monte Cassino, prav tako v Italiji.
Družina: Z bratom dvojčkom, sv. Benediktom, se je rodila v bogati in spoštovani krščanski družini. Mati jima je kmalu umrla.
Mladost: Kakor poroča njen brat dvojček, naj bi se Sholastika že kot otrok posvetila Bogu in živela samo zanj. Že zgodaj je odšla v samostan Roccabotte pri Subiacu vzhodno od Rima in tam preživela nekaj let.
Monte Cassino: Potem ko je Benedikt ustanovil samostan na Monte Cassinu, ga je Sholastika prosila, da bi smela tudi ona živeti po pravilih njegovega reda. Brat ji je ustregel in dal ob vznožju gore zgraditi samostan, ki ga je Sholastika vodila kot opatinja.
Skupnost: Red benediktincev (moška in ženska veja), ki ga je leta 529 ustanovil sv. Benedikt in zanj napisal preprosto redovno pravilo (Regula), je najstarejši meniški red v zahodni Evropi. Njihovo redovno vodilo je »moli in delaj«.
Pogovori: Sholastika in brat Benedikt sta se srečevala enkrat na leto in imela duhovne pogovore. Tudi pred Sholastikino smrtjo sta se pogovarjala o nebeškem veselju. Sholastika je želela pogovor podaljšati, a jo je brat, zvest pravilom, zavrnil.
Čudež: Sholastika si je na vsak način želela več pogovarjati z bratom, zato se je v obupu obrnila na Boga, ki je njeno prošnjo uslišal. Nenadoma se je ulilo kot iz škafa, tako da Benedikt ni mogel nikamor in je bil primoran ostati pri njej tri dni.
Videnje: Sholastika je tretji dan, ko se je brat vrnil v svoj samostan, nenadoma umrla. Benedikt naj bi takrat videl njeno dušo, kako je v podobi goloba odletela proti nebu.
Zavetnica: benediktink; priprošnjica za dež in proti udarom strele.
Upodobitve: Večinoma je upodobljena kot opatinja (s palico), v črni redovni obleki benediktink. Kot atribut ima ob sebi večinoma goloba.
Goduje: 10. februarja.
Vir

Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.