sveta Terezija (Maria Vittoria) Couderc – redovnica

Terezija Couderc Imena: Terezija, Tereza, Reza, Rezika, Rezka, …
Današnja svetnica se je rodila leta 1805 kot četrti otrok izmed dvanajstih v pobožni kmečki družini. Njena pobožnost je imela globoke korenine in že zgodaj je želela postati redovnica. Sedemnajstletno so starši poslali v vzgojni zavod sester sv. Jožefa v Vans blizu Sabieresa.
Misijonski pridigar Terme jo je potrdil v njenem redovnem poklicu. Odločila se je za redovno družino, ki jo je ustanovil. Živel je v La Louvescu pri cerkvi z grobom sv. Frančiška Regisa (južna Francija) in se odločil, da tu postavi nekaj redovnic, ki bi skrbele za romarje.

Leta 1827 je prišla Terezija z dvema sosestrama v La Louvesc. Ustanovile so neodvisno redovno družbo in Terezijo izbrale za vzgojiteljico novink. Kmalu so jo sestre imenovale za prednico, čeprav je bila razmeroma mlada. Kongregacija je dobila ime po sv. Frančišku Regisu in hiša v La Louvescu je postala njihova matična hiša. Leta 1846 so jo preimenovali v »Coenaculum«. Sestre so delovale tudi v sosednjih vaseh kot učiteljice; hiša v La Louvescu pa jim je odslej rabila izključno za obiske, počitek in duhovne vaje.
Po ustanoviteljevi smrti (leta 1838) se je kongregacija razdelila v dve veji. Ena se je posvetila šolam in pouku, druga pa samo duhovnim vajam. Tej je pripadala sestra Terezija.
Kongregaciji so se odprli lepi obeti za prihodnost, kar je dalo Tereziji pobudo, da je začela zidati veliko poslopje za udeležence duhovnih vaj in kapelo. Jezuiti so pri delu zelo pomagali; ni pa šlo pri izvedbi velikega načrta brez skrbi, saj se je kongregacija morala zadolžiti. Terezija se je na provincialov nasvet odpovedala vodstvu ustanove. Tedaj je morala doživeti huda ponižanja. Trpela je, vendar je krivice molče prenašala. Zadnja leta svojega življenja je želela preživeti v popolnem samozatajevanju in ponižno v ozadju.
Umrla je leta 1885. Po njeni smrti so počasi spoznavali, kaj je bila v resnici in kakšno delo je opravila; zdaj so hoteli biti pravični njenemu spominu. Za svetnico jo je 10. maja 1970 razglasil papež Pavel VI.
Goduje 26. septembra.
Vir