svete Agapa (Ljuba) in Hionija (Snežna) – solunski mučenki

Agapa ali Hionija Rimski martirologij navaja 3. aprila spomin Agape in Hionije, rodnih sester iz Soluna, ki sta bili mučeni 1. aprila 304, ko je Dioklecijanovo splošno preganjanje doseglo vrhunec. Le malo pozneje, morda že isti dan, je dala življenje za Kristusa nekaj mlajša Irena, najbrž sestra onih dveh (5. april). Vse tri so bile s svojimi krepostmi vredne naslednice tistih dobrih kristjanov, ki jih je v Solunu vzgojil apostol Pavel in se veselil njihove močne vere in bratovske ljubezni (1 Tes 1,8;4,91 Tes 1,8;4,9
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

8 Zakaj od vas se je razglasila Gospodova beseda ne le po Makedoniji in Ahaji, temveč po vseh krajih je šla vaša vera v Boga, tako da nam ni treba o tem nič govoriti. 9 O bratovski ljubezni pa ni treba, da bi vam pisali, zakaj sami ste od Boga poučeni, da se ljubite med seboj. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Ko se je (303) za
čelo Dioklecijanovo preganjanje, so poskrile svete knjige, ki jih je cesar ukazal uničiti, se umaknile na visoko goro in se skrivale. »Tam so stanovitno Boga molile. Njih telo je bilo na planinskih višavah, njih duh pa je bival v nebesih. Ko so jih tam prijeli, so jih peljali k oblastniku Dulceciju, ki je preganjanje začel, da bi se izkazale do smrti zveste v ljubezni do Kristusa, ko so prej spolnjevale vse druge božje zapovedi.« Tako pravi izvirno poročilo.

        Agapa in Hionija sta se izkazali vredne svojih imen; Agapa pomeni v grščini »Ljubezen« (slovensko lahko Ljuba), Hionija pa »Snežna« (hiôn = sneg). Ko je oblastnik ob zaslišanju ugotovil, da nočejo darovati, kakor je odrejalo cesarsko povelje, »je razsodil, naj žive sežgo«. Agapo in Hionijo je poskušal na vse načine pripraviti k odpadu, pokazali pa sta neomajno trdnost v veri, zato je obe takoj izročil ognju, Ireno pa je še pridržal v ječi.
        Po latinskem prevodu zanesljivega grškega poročila o tem mučeništvu je objavil opis zaslišanja Fr. Ks. Lukman v Martyres., 22122. BSS I, 303-04; 2S II, 24-25 (Kovačič) (spis po ovrženi latinski »pasiji«).
Vir: Miklavčič,Maks/Dolenc,Jože: Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov, Ljubljana 1973.

Godujejo 3.aprila, ponekod 1.aprila.