sveti Adolf – škof

AdolfŽe v času študija teologije in cerkvenega prava je Adolf postal kanonik nadškofijskega kapitlja v Kölnu ter bil šele kasneje posvečen v duhovnika. Kot gost cistercijanskega samostana Altenkamp je nekoč opazil, kako se menihi v petek med molitvijo bičajo po hrbtu za pokoro zaradi težkih razmer v Sveti deželi in drugod. To dejanje ga je tako nagovorilo, da je zaprosil opata, naj ga sprejme v red. Kratko obdobje svojega meniškega življenja je jemal zelo resno. Komaj 32 let je imel, ko so ga izvolili za škofa v Osnabrücku. Bil je skrben škof in dober oče svojim vernikom in duhovnikom; za svojo škofijo pa tudi samostane je skrbel v moralnem, duhovnem pa tudi gmotnem pogledu. Umrl je razmeroma mlad, po sedmih letih škofovanja.

Ime: Izhaja iz nemščine in ga izpeljujejo iz starejših oblik Athalwolf oz. Athaulf, je iz starovisokonemških besed adal »plemenit« in wolf »volk«. Obstaja še razlaga imena Atulf, »oče, ki pomaga«.
Rodil se je okrog leta 1185 v Vestfaliji v Nemčiji, umrl pa 30. junija 1224 v Osnabrücku v Nemčiji. 
Družina: Bil je tretji sin vestfalskega grofa Simona Tekklenburškega. Oče ga je določil za kleriški stan.
Skupnost: Cistercijani so pripadniki reformirane veje benediktinskega reda, ime pa nosijo po matični opatiji v francoskem kraju Citeaux. Največ je k organizaciji in širjenju reda prispeval sv. Bernard iz Clairvauxa.
Škofija: Mesto Osnabrück je okoli leta 803 postalo sedež škofije, ki je najstarejša na Saškem. Adolf je bil 28. škof po vrsti.
Zavetnik: nima posebnega patronata.
Kreposti: Slovel je po svojem svetniškem in skromnem življenju, bil je ponižen in miroljuben, skrajno pozoren do ubogih, trpečih in bolnikov. Kot škof si je zelo prizadeval za moralno prenovo duhovnikov in duhovni napredek škofije.
Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskih oblačilih; v eni roki drži škofovsko palico, z drugo kaže na Kristusa na križu, njegov pogled pa je usmerjen k bolniku, ki leži na tleh.
Goduje: v škofiji Osnabrück in cistercijanskem redu so njegov god najprej obhajali 11., kasneje pa 13. februarja; ponekod ga praznujejo tudi 30. junija.
Beatifikacija: Ljudje so ga takoj po smrti častili kot svetnika (sensus fidei). Uradno ga nikoli niso razglasili za svetnika, so pa leta 1625 odobrili njegovo češčenje.
Grob: V stolnici v Osnabrücku.
Vir