Gotovo so tudi domače razmere, v katerih je odraščal: velika revščina, življenje na cesti brez pravega stanovanja in redne prehrane, saj je moral že kot osemletni otrok pomagati očetu pri delu, vplivale na to, da se je »don Orione« kasneje ves posvetil zapuščenim otrokom, bolnim in brezdomcem. Kljub temu da ni postal salezijanec, sta mu bila Janez Bosko in Cottolengo velik zgled pri njegovem delu in vzgoji mladine.
Ime: Krstno ime Alojzij Janez je dobil po sv. Alojziju Gonzagi in Janezu Krstniku. Za izvor imena Alojzij navajajo več razlag (nem. Alwis »vse« in »pameten, razumen«), Janez pa izhaja iz hebrejskega imena Jehohanan, ki pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«.
Rodil se je 23. junija 1872 v Pontecurone, blizu Tortone na Piemontskem v Italiji, umrl pa 12. marca 1940 v San Remu v Italiji.
Družina: Bil je četrti otrok v zelo revni družini očeta Viktorija, tlakovalca cest in zelo verne matere Karoline, gospodinje.
Skupnost: Leta 1899 je najprej ustanovil red puščavnikov božje previdnosti, leto prej je začel izdajati časopis Ustanova božje previdnosti, leta 1915 pa je ustanovil še male sestre misijonarke božje ljubezni. Vse njihovo delo je posvečeno ubogim in zapuščenim, zlasti otrokom. Ustanova božje previdnosti je poleg Italije razširjena še v več kot 30 državah po Evropi, Ameriki, Afriki in Aziji.
Geslo/simbol: Rdeč križ na belem polju, obdan z žarki in rdečim napisom: »Vse prenoviti v Kristusu« (Instaurare omnia in Christo).
Ustanove: Še kot bogoslovec je odprl prvo sirotišnico San Bernardino v Tortoni, kasneje tam najel še eno hišo, leta 1904 pa dobil od škofa materno hišo, ki jo je poimenoval Hiša božje previdnosti. Sledile so še številne druge hiše in ustanove v različnih krajih in deželah.
Zavetnik: Je zavetnik svojih ustanov, vzgojnih zavodov, šol, domov in zavetišč.
Kreposti: Vse svoje življenje je posvetil ubogim in zapuščenim sirotam. Pri vsem delovanju so ga navdihovale njegove štiri »ljubezni«: Jezus, Marija, papež in duše (delo zanje).
Upodobitve: Fotografije in upodobitve kažejo prijaznega sivolasega moža v preprosti duhovniški obleki. Vidimo ga tudi obdanega z otroki.
Čudeži: S svojo nerodnostjo je »poskrbel« za prvi čudež po don Boskovi smrti. Bil je namreč ob njegovem truplu in se ga dotikal s predmeti, ki so mu jih dajali verniki. Ko pa je v kuhinji rezal koščke kruha, da bi jih kot zdravilno sredstvo dajal bolnikom, si je odrezal desni palec. Zavil ga je v ruto, se dotaknil don Boskovega trupla in palec se je »prijel« nazaj.
Grob: Njegovi nestrohnjeni zemeljski ostanki počivajo v stekleni krsti kripte Marijinega svetišča v Tortoni.
Goduje: 12. marca.
Beatifikacija: Papež Janez Pavel II. ga je 26. oktobra 1980 razglasil za blaženega, 16. maja 2004 pa za svetnika.
Misel: »Vedno sodeluj pri vsakem dobrem delu, vendar pri tem nikomur ne škoduj.«
Zadnje besede: »Jezus, Jezus, Jezus, prihajam …«
Vir
V Sanremu (v Ligúriji, v Italiji), sveti Alojzij Orione, duhovnik, ki je ustanovil Malo hišo božje previdnosti v prid mladini in vsem zapuščenim.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.