sveti Anton Marija Zaccaria – duhovnik

Anton Maria ZaccariaZavetnik domačih živali.
Imena: Anton, Antal, Ante, Anti, Anto, Antun, Tone, Tonček, Tonči, Toni, Tonino, Tunek, Nino, Ninko; Antonija
Cerkve v Sloveniji/svetu: V Sloveniji je 59 cerkva posvečenih svetemu Antonu.
Rodil se je leta 1502 v bogati patricijski družini v Cremoni. Študiral je zdravstvo in dosegel doktorat, pa vendar kljub bogastvu in izobrazbi ostal osebno preprost in globoko pobožen. Odpovedal se je bogati dediščini, živel v uboštvu in že v mladosti napravil zaobljubo čistosti. Pozneje je postal duhovnik in vse svoje življenje posvetil gibanju za poglobitev duhovnega življenja. Poudarjal je zlasti uboštvo s prezirom posvetnih stvari, oznanjal ljubezen do Križanega, si prizadeval za slovesno češčenje svetega Rešnjega telesa. Zgledoval se je po apostolu Pavlu, zato se je tudi red, ki ga je ustanovil, imenoval »Regularni kleriki svetega Pavla«, pozneje so jim rekli barbaniti. Glavni namen reda je bil z lastnim zgledom nravno dvigniti in prenoviti duhovščino in ljudstvo. Iz gibanja, ki je zajelo severno Italijo, se je razvila vrsta še danes živih pobožnosti in običajev: štirideseturno češčenje Najsvetejšega zvonjenje vsak petek ob treh popoldan v spomin Kristusove smrti; duhovne vaje za duhovnike in laike; pogosto prejemanje svetega obhajila; ljudske pridige
… Njegove reforme je nadaljeval zlasti Karel Boromejski.

»… živeti pravo duhovno življenje pomeni imeti svoje oči ves čas uprte v Boga, po ničemer drugem ne hrepeneti kot samo po Bogu, ne imeti v mislih nič drugega kot Boga in začenjati vsak, tudi najmanjši opravek v Gospodovem imenu in ga njemu tudi posvetiti.«
»Posvetiti samega sebe pomeni ljubiti Boga nad vse stvari in zaradi Njega ljubiti vse drugo. Pomeni v Njem ljubiti svoje prijatelje in zaradi Njega ljubiti svoje sovražnike.«
»Nadvse dragocena je čista ljubezen; krepost brez ljubezni pa ni vredna ničesar.«
»
… v
človeški moči ni samo izbirati zlo ali dobro, pač pa – kar je še veliko več – spreminjati zlo v nekaj uporabnega in koristnega zase.«
»Človek
… je bil ustvarjen in postavljen na ta svet predvsem in izklju
čno zato, da bi dosegel Boga; ostalo stvarstvo pa naj bi mu pomagalo ta cilj doseči.«
»
… dobri križani Gospod mi bo povrnil duhovno lu
č in gorečnost, ki me ohranja pri duhovnem življenju.«
»Zelo si želim, da bi postal velik svetnik, saj si za dosego tega cilja dobro opremljen, samo če si to želiš.«
»Naj te Kristus posveti!«
»Zadostuje – rekel bi, da več kot zadostuje – da sledimo poti križa.«
»Tisti, ki nam nasprotujejo, pripravljajo sebi hudo, nam pa dobro, saj nam množijo plačilo v nebesih, nase pa kličejo božjo jezo; zato jih moramo bolj pomilovati in ljubiti kot pa obsojati ali celo sovražiti
… Bog je po svojem usmiljenju nas nevredne izbral iz sveta, da bi mu služili in vedno bolj napredovali v kreposti ter obrodili obilo sadov v ljubezni in potrpljenju, da se ne bi hvalili samo v upanju na prihodnjo slavo božjih otrok, temve
č tudi v stiskah.« (iz njegovih pridig in pisem)
Goduje 5. julija.
Vir