sveti Benedikt Črni- redovnik

Benedikt ČrniKot otrok je Benedikt pasel ovce in živel nedolžno in tako rad molil, da so ga že takrat imenovali »il santo moro«, sveti črnec. Svetost se je z leti samo še poglabljala. Kljub temu da je bil preprostega rodu, neizobražen in nepismen, je znal z veliko modrostjo in globokim notranjim uvidom voditi druge po poti duhovnega življenja. Tako po nasvet k njemu niso prihajali samo preprosti ljudje, pač pa tudi duhovniki, učenjaki in celo sicilski podkralj. Ljudje so ga imeli za svetnika in bili prepričani, da njegova priprošnja vse premore. Imel je dar zdravljenja, ob njem pa so se dogajali tudi številni čudeži (npr. pomnožitev hrane oz. kruha).
Ime: izhaja iz latinske besede benedictus »blagoslovljen« oz. iz deležnika glagola bene dicere »lepo, spodobno govoriti, hvaliti; blagoslavljati«.
Rodil se je leta 1526 na posestvu v vasici San Fratello blizu mesta Messina na Siciliji, umrl pa 4. aprila 1589 v Palermu na Siciliji.
Družina: Njegov oče Krištof Manassari in mati Diana Larcari sta bila potomca iz Afrike (iz Etiopije) na Sicilijo prignanih sužnjev. Bila sta dobra kristjana; zaradi njune zvestobe in pridnosti je gospodar dal njunemu sinu prostost.
Skupnost: Ko je dopolnil 21 let, se je pridružil domačinu Hieronimu Lanzu in njegovi skupnosti, ki se je odločila živeti puščavniško življenje po pravilih svetega Frančiška Asiškega. Naselili so se v samoti na Monte Pellegrino. Po smrti Lanza so Benedikta izvolili za predstojnika. Papež Pij IV. pa je leta 1562 ukazal, naj se ta družba razide. Benedikt se je takrat kot brat pridružil frančiškanom v Palermu.
Službe: Čeprav je bil vse življenje samo preprost laiški brat, je zaradi svoje svetosti moral prevzemati tudi odgovorne službe: bil je predstojnik manjše puščavniške naselbine, gvardijan samostana v Palermu in voditelj redovnih novincev. Najdlje in najraje pa je bil samostanski kuhar.
Kreposti: Vse življenje je bil globoko veren, ustrežljive in potrpežljive narave. Natančno se je držal redovnih pravil in navodil, kot predstojnik se je odlikoval z veliko modrostjo, preudarnostjo in ljubeznivostjo.
Zavetnik: Za zavetnika ga častijo v mestu Palermo ter San Fratello na Siciliji; je zavetnik afriških misijonov, afriških Američanov in črncev.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot črnca v redovniški obleki s polnim naročjem kruha. Ponekod drži v rokah dete Jezusa, goreče srce ali knjigo.
Smrt: Pokopali so ga v samostanski cerkvi Marije Deteta Jezusa. Sam kralj Filip III. Španski je dal zanj narediti poseben nagrobnik. Ko so čez leta grob odprli, so v njem našli nestrohnjeno telo.
Beatifikacija: Papež Benedikt XIV. ga je 15. maja 1743 razglasil za blaženega, papež Pij VIII. pa 24. maja 1807 za svetnika.
Goduje: 4. aprila.
Vir

V Palermu (na Sicíliji, v Italiji), sveti Benedikt Massarari, zaradi barve telesa
imenovan »Črni«, ki je bil najprej puščavnik, nato redovnik v Redu manjših bratov. Kazal se je ponižnega v vsem in vedno polnega vere v Božjo previdnost.
Vir