Zavetnik: Münchna, Bavarske in Mišenjske (škofije Dresden-Meissnen). Častijo ga ribiči in suknjarji; pomočnik za dež in proti neurju.
Atributi: upodabljajo ga v škofovskem oblačilu z ribo, ki ima v ustih šop ključev, ali pa s knjigo, na kateri je riba in ključi.
Imena: Beno, Beni, Benjamin, Benko, Benči, Benon.
Rodil se je leta 1010 v Hildesheimu v Nemčiji, umrl pa 16. junija 1106 v Meissnu, star šestindevetdeset let.
Beno je bil že v rosnih otroških letih deležen temeljite vzgoje in učenja v dominikanskem duhu, tako da je tudi sam sklenil vstopiti v njihov samostan. Oče je temu nasprotoval, saj je želel, da se poroči s primerno mladenko. Beno se je toliko časa izmikal, da je oče umrl, mati pa ga v njegovih odločitvah ni ovirala. Osemnajstleten je šel na študij v Rim in tam doktoriral. Kmalu po posvečenju so ga izvolili za priorja, a v tej službi ni dolgo vztrajal. Raje je bil skromen in preživljal svoje dneve v samoti. Ta pa mu ni bila usojena, saj ga je cesar poklical za kanonika v zavod Goslar. Tu je dvajset let vodil šolo, nato pa postal škof v Mišnju. V štiridesetih letih je škofijo popolnoma prenovil, vse razdal revnim in potrebnim, sam pa živel nadvse skromno. Ker se ni mogel strinjati s cesarjem glede cerkvenih zadev, ga je ta dvakrat dal zapreti. Veliko skrbi je namenil spreobračanju poganov, ki so bili v enem delu škofije še vedno precej močni in številni. Zaradi svoje priljubljenosti in množičnosti ljudi, ki so se spreobračali, ga ponekod imenujejo tudi »apostol Slovanov«.
Družina: Njegov oče je bil saški plemič iz družine Woldenberg. Komaj petletnega so ga izročili v vzgojo sorodniku škofu sv. Bernwardu v Hildesheimu.
Čudeži: Najbolj znan je čudež, ko je, potem ko ga je cesar odstavil, izročil ključe dvema kanonikoma z naročilom, naj jih raje vržeta v Labo, kakor pa da bi cesarju dovolila vstop v cerkev. Ko se je po oprostitvi vračal iz Rima v Mišenj, se je ustavil v nekem svetišču zunaj mesta. Pripraviti so mu hoteli veliko ribo, ki so jo pravkar ujeli v Labi, pa so v njenem drobovju našli ključe stolne cerkve. Tako so spoznali, da je tujec, ki se je ustavil pri njih, priljubljeni škof. Ko so ga nekega dne pogani poslušali v peklenski vročini, žejni, je s palico udaril po zemlji, in iz nje je pritekel bister studenec.
Običaji: V Münchnu vsako leto slovesno praznujejo njegov god, po praznični maši se predstavniki Cerkve in javnega življenja srečajo na skupnem sprejemu. Znano je tudi močno, Benovo pivo.
Beatifikacija: Slovesno ga je za svetnika leta 1523 razglasil papež Hadrijan VI., zaradi mnogih čudežev pa so ga častili že od leta 1285 dalje.
Goduje: 16. junija.
Vir
V Meissenu [májsnu] (na Saškem, v Nemčiji), sveti Beno, škof, ki je hotel ohraniti edinost Cerkve in zvestobo rimskemu papežu. Bil je vržen iz sedeža in trpel izgnanstvo.
Vir