sveti Ceolfrith (Geoffrey) – opat

Ceolfrith (Geoffrey)Imena: Ceofroy, Ceofroya, …
Ta svetnik je živel na severnem Angleškem. Rodil se je okoli leta 648 v Northumbriji in bil bratranec sv. Benedikta Biscopa (goduje 12. januarja), ustanovitelja slovečih samostanov Wearmoutha in Jarrowa v tej deželi. Že v zgodnjih letih je imel izredne izkušnje v meniškem življenju, ki si jih je pridobil v raznih samostanih. Sv. Beda Častitljivi, ki je pozneje opisal njegovo življenje, poroča o njem, da je bil Ceolfrith tako razgledan in poučen, da v njegovem času ni bilo nikogar, ki bi bolje poznal cerkveno in meniško življenje in navade kakor on.

Benedikt Biscop je Ceolfritha imenoval za priorja v novem samostanu in ko se je Benedikt odpravil v Rim, ga je pooblastil, da ga v vsem zastopa. Toda bil je pretirano strog in med menihi je nastal razkol. Po Benediktovi vrnitvi se je spor ugladil.

Leta 685 je Benedikt ustanovil svoj drugi samostan v Jarrowu ob Tynei. Pred svojo smrtjo je določil Ceolfritha kot edinega opata obeh samostanskih družin in mu še posebej izročil skrb za veliko knjižnico, ki jo je znosil s svojih potovanj. V letih, odkar je kot opat vodil oba samostana, je število knjig v samostanskih knjižnicah več ko podvojil in pod njegovim vodstvom je mladi Beda, ki je med tem postal voditelj samostanske šole, začel v skriptoriju ustvarjati dela, ki so jih občudovali sodobniki. Ceolfrith se je uveljavil tudi kot zelo sposoben upravitelj. Spopolnil je samostansko opremo, sezidal več kapel, opremil oltarje. Dosegel je, da sta bila oba samostana pod posebnim papeževim varstvom in da je te pravice potrdil tudi kraj in škofje na sinodi.

Leta 716 se je odločil, da bo odložil opatovsko dostojanstvo in po zgledu mnogih sodobnikov želel skleniti svoje življenje z romanjem na grobove apostolov v Rim. V začetku junija je zapustil oba samostana, ki ju je vodil več ko dvaindvajset let. Vsakega meniha je prej prosil odpuščanja, če ga je morebiti s svojo strogostjo užalil ali mu sicer storil kaj hudega. Kot darilo je nesel papežu Gregorju II. lep rokopis Svetega pisma, ki so ga napravili v njegovih samostanih (irski in angleški menihi so bili mojstri v tem delu). To je sloviti Codex Amiatinus, najstarejši danes ohranjeni popolni primerek latinske vulgate. Hranijo ga v Firencah.

Vendar Ceolfrith pred smrtjo ni več videl Rima. Po štirih mesecih napornega potovanja je prišel le do mesta Langres v francoski Šampanji in tam od starosti in izčrpanosti umrl 25. septembra leta 716. V langreški škofiji ga časte pod imenom St. Geoffrey.

Vir