sveti Dionizij in tovariši – škof in mučenci

Dionizij Imena: Dionizij, Den, Denis, Deni, Dioniz, Deonizija, Dionizija, Dionisija, …

Ime Dionizij pomeni v grščini tistega, ki je posvečen vinskemu bogu Dionizu. Vsekakor je zanimivo, da poznamo več svetnikov, ki nosijo to pogansko ime, na primer Dionizij Aleksandrijski, patriarh v Aleksandriji; Dionizij je bil tudi prvi škof v Augsburgu. Tukaj pa se spominjamo sv. Dionizija – Francozi mu pravijo Saint Denis – prvega pariškega škofa. Sv. Gregor Tourski poroča o njem, da ga je papež Fabijan okoli leta 250 poslal s šestimi drugimi škofi iz Rima v Galijo, kjer je skupaj z duhovnikom Rustikom in diakonom Elevterijem umrl mučeniške smrti, vendar je poročilo o tem, kako so ga mučili, legendarno.

Okoli leta 835 je opat Hildvin iz St. Denisa v Parizu pomotoma ugotovil, da je to isti Dionizij kakor Pavlov učenec Dionizij Areopagit, ki ga poznamo iz Apostolskih del (17,34). Pod njegovim imenom so znani spisi, ki so imeli skoraj tisoč let velik vpliv, ker so jim pripisovali skoraj kanonično veljavo, misleč, da jih je napisal Pavlov učenec Dionizij Areopagit.

Novejša raziskovanja pa so ugotovila, da sta atenski in pariški Dionizij dve osebi, ki sta tudi živeli vsaka v drugi dobi. Pomota je nastala zategadelj, ker je bizantinski cesar Mihael poslal francoskemu kralju Ludviku Pobožnemu izvod areopagitskih spisov. Kralj jih je izročil opatu Hildvinu in ga naprosil, naj zbere vsa poročila, kar jih more dobiti o pariškem škofu in mučencu. Hildvin je nato napisal življenjepis, v katerem je enačil pariškega škofa z učencem sv. Pavla in mu je seveda pripisoval tudi avtorstvo spisov, ki jih je kralj dobil iz Carigrada.

Dionizija, pariškega škofa, uvrščajo v skupino štirinajstih pomočnikov v sili; še dandanašnji je zavetnik Francije in Pariza. Verjetno je on postavil prvo krščansko cerkev na otoku sredi Seine. Za preganjanja kristjanov naj bi bil obglavljen na Montmartru. Kralj Dagobert je dal prenesti njegove posmrtne ostanke v cerkev benediktinske opatije St. Denis, ki je postala eno največjih svetišč v Galiji in pozneje nekakšna narodna grobnica, kjer so pokopali skoraj vse francoske kralje.
Goduje 9. oktobra.
Vir