sveti Epifanij Pavijski – škof

Epifanij iz Pavie Imena: Epifanij, Epifanijo, Epifano, Epifo, …
Bil je ena izmed najizrazitejših osebnosti ob koncu starega rimskega cesarstva. Rodil se je leta 438 v Pavii. Že zgodaj se je posvetil duhovskemu stanu, vzljubil je Sveto pismo in ga dobro poznal. Ves prosti čas je uporabljal za molitev. Odlikovale so ga številne kreposti. Že kot mlad klerik je imel poseben dar, da je znal s svojo ljubeznivostjo krotiti in pomirjati prepirljivce.
Leta 466 je bil posvečen za škofa v rodnem mestu. Doživel je leto 476, ko so Germani premagali rimskega cesarja. Odoakar, njihov kralj, je zavladal nad Italijo. Pavio je tedaj zasedla sovražna vojska in jo oropala. Za obnovo mesta in pomoč meščanom je Epifanij zastavil ves svoj vpliv pri novem vladarju. Dosegel je spregled davkov za pet let. Kot škof je neutrudno delal za duhovno in časno blaginjo svojih rojakov. Sam se je odrekel ugodju in živel v svojem stanovanju kot najbolj revni v mestu. Ta Rimljan starega plemiškega rodu je povsod z vsemi močmi branil domovino pred nesrečo in neredom.

Toda v boju za domovino je bil najprej predstavnik božjega reda. Epifanij je bil odličen predstavnik Cerkve, ki je bila v razpadajočem antičnem svetu edina sposobna reševati ljudstva za novo edinost v veri in za boljšo prihodnost.
  Dve desetletji po zlomu zahodnega rimskega cesarstva so vdrli v Italijo Vzhodni Goti. Epifanij si je tudi tedaj prizadeval za mir. Vzhodnogotski vladar Teodorik je bil tako moder, da je znal visoko ceniti pavijskega škofa Epifanija. Poslal ga je na burgundski dvor, da bi tam dosegel izpustitev šest tisoč jetnikov. Epifanij je to veliko delo dopolnil še s tem, da je za jetnike izprosil od Teodorika zemljo in denar, da so se mogli preživljati. Leta 497 se je odpravil na svojo zadnjo pot iz Ravene v Pavio. Bolezen pa je bila hitrejša kakor potniški voz. Komaj še živ se je vrnil domov in tu se je spolnilo njegovo življenjsko geslo: »Življenje mi je Kristus in smrt dobiček.«

Njegovi posmrtni ostanki počivajo v stolnici v Hildesheimu v severni Nemčiji. Leta 961 je Othwin, škof iz tega mesta, prišel v Italijo, da bi dobil za svojo cerkev čim več relikvij. Zgodilo se je nekaj, kar se nam zdi čudno in tuje. Nekateri kleriki so v Pavii ponoči vlomili v stolnico in odnesli iz sarkofaga Epifanijeve kosti ter jih izročili škofu Othwinu.
Goduje 21. januarja.
Vir