Svetnik je v svojem življenju opravljal dokaj nenavaden poklic: spreobračal je kaznjence in na smrt obsojene spremljal v zadnji uri. Rodil se je leta 1563 v Abrucih in pri krstu dobil ime Askanij. Pri dvaindvajsetih letih je hudo zbolel. Ko so zdravniki že obupali, se je zaobljubil, da se bo odpovedal svetu, če ozdravi. Ozdravel je in postal duhovnik.
Že kot bogoslovec se je pridružil bratovščini, ki je skrbela predvsem za jetnike in sužnje na galejah. Pozneje se je seznanil z Janezom Adornom, ustanoviteljem duhovniške družbe za izredno dušno pastirstvo. Sestavila sta pravila novega reda in jih predložila papežu Ksistu V.
Ta je pravila potrdil in dal novemu redu ime Manjši redovni bratje. Leta 1589 so slovesno zaobljubili uboštvo, devištvo in pokorščino. Dodali so še četrto zaobljubo, da noben član te družbe ne bo iskal nobene časti ne v redu ne v Cerkvi. Askanij si je pri vstopu v družbo privzel ime Frančišek, iz velikega spoštovanja do asiškega ubožca.
Novi red si je postavil za cilj delovno in bogomiselno življenje. Njihovo dušno pastirstvo naj bo predvsem na prižnici, v spovednici, v ječah, bolnišnicah in na ladjah. V začetku so delovali v Neaplju; prvi predstojnik je bil Adorno. Ko je ta čez dve leti umrl, je vodstvo družbe prevzel Frančišek. Člani tega reda so poznali vse bolnišnice v mestu, vse hiralnice in ječe, niso se sramovali najbolj umazanih pristaniških ulic. Frančišek si je prizadeval, da bi se red razširil tudi na Španskem in Portugalskem.
Ko je čutil, da mu moči pešajo, se je službi predstojnika odpovedal in poromal v Loreto. Naselil se je v samostanu v Agnoni v Abrucih in tam v miru domačih gora umrl na današnji dan leta 1608. Goduje 4. junija.
Vir
V Agnonu [anjónu] (v Molisi), sveti Frančišek Caracciolo [karačiólo], duhovnik, ki je s čudovito gorečnostjo in iz ljubezni do Boga in bližnjega, ustanovil Kongregacijo redovnih manjših klerikov.
Vir