sveti Frančišek Solan – redovnik

Frančišek Solan        Rodil se je leta 1549 v Španiji blizu Cordobe. V njegovi vasi so se ljudje navduševali za misijonsko delo. Zato ni čudno, da bi tudi Frančišek rad šel v misijone. Osnovni pouk je dobil pri jezuitih, vstopil pa je v frančiškanski red. Med noviciatom in ves čas do redovnih zaobljub je živel zelo spokorno. Po mašniškem posvečenju je bil nekaj časa učitelj novincev.
        Želel je iti za misijonarja med muslimane v Afriko, pa mu predstojniki tega niso dovolili. Leta 1589 pa je odšel misijonarit med Indijance v Južni Ameriki. Sprejeli so ga v frančiškanski samostan v Limi. Nekako sredi med Santiagom de Chile, Limo v Peruju in na drugi strani med Buenos Airesom in Paragvajem leži ozemlje Tucuman, kjer so živeli različni indijanski rodovi.
        Leta 1578 je pokrajina Tucuman dobila prvega škofa, ki je lahko služboval. Prej imenovani sploh niso mogli nastopiti službe ali pa so na težavni poti umrli. Leta 1585 so škofu prišli na pomoč jezuiti, med njimi je najbolj znan Alonso de Barzana, ki je napisal slovnico, slovar, katekizem, spovedni obrazec in zbirko pridig v indijanskem jeziku tonocotoc. Frančiškani pa so na to področje poslali Frančiška Solana. Hitro se je naučil jezika Indijancev. V petnajstih letih nepretrganega misijonskega dela je po zgledu prvih ameriških apostolov oznanjal tisočem Indijancev evangelij in jih krstil – vse od pokrajine La Rioja do Paragvaja (področje obsega približno 1000 kilometrov). Zdravil je bolnike, svetoval poglavarjem, pridigal ljudstvu in vsi so ga imeli za božjega odposlanca. Še danes časte domačini – večidel mestici, to so potomci iz zakonskih zvez med Španci in Indijanci – vsak kraj, kjer je svetnik stanoval, jedel ali igral na gosli; podrtije koč, v katerih se je kdajkoli mudil, celico v njegovem samostanu; oranževec, pod katerim je počival, jedel ali godel.
        Pozneje je Frančišek postal gvardijan frančiškanskega samostana Kraljica angelov v Limi. Tu je bil njegov vpliv zelo velik; vse je presenečal s čudeži, da so mu dali ime »čudodelnik Novega sveta«. Moč za svojo dejavnost je krepil z molitvijo, s frančiškansko ponižnostjo in s popolno revščino. Zaradi kreposti so ga občudovali po vsej Ameriki. Velja za posebnega zaščitnika mesta Lime. Republike Argentina, Urugvaj, Čile, Peru ga časte kot svojega apostola in varuha; je zavetnik frančiškanskih samostanov in misijonskih družb.
        Upodabljajo ga kot igralca na gosli v krogu poganskih Indijancev, ki jih je spreobrnil, goduje pa 14. julija.
Vir