sveti Gerald D’Aurillac – vitez

sveti Gerald D'Aurillac - vitez Gerald, sin plemiškega rodu, je bil v mladosti deležen sijajne viteške vzgoje pa tudi izobrazbe v umetnosti, slovstvu in znanosti. Kasneje, ko je hudo zbolel, se je učil tudi latinščino in petja psalmov, saj so starši pa tudi on sam računali, da bo postal duhovnik. A mu je to preprečila očesna bolezen, saj je sčasoma popolnoma oslepel. Bolezen je bila zanj znamenje, naj se popolnoma odvrne od sveta. Njegovo »glavno« delo je bilo zidava cerkve in ustanovitev samostana v Aurillacu. Želel je postati menih, a mu je pariški škof svetoval, naj ostane laik in skrbi za blagor svojih podložnikov. To svojo nalogo je ponižno sprejel in poslej s svojimi darovi služil Bogu in bližnjemu.

Ime: Ime Gerald ima v vsakem jeziku svojo različico, izhajalo pa naj bi iz nemških besed ger »kopje« in wald »pravilo«. Lahko bi ga prevedli tudi kot »bojno kopje«.­
Rodil se je leta 855 v francoskem mestecu Aurillac, umrl pa 13. oktobra leta 909 v Cezeinac-en-Guercy pri Figeacu v Franciji.
Družina: Bil je sin uglednih staršev plemiškega rodu. Oče je bil grof Gerald, mati pa sv. Adeltruda iz Aurillaca. Družini sta pripadala tudi sv. Cezarij iz Arlesa in sv. Yrieix.
Gerald d'AurillacZavetnik: Velja za zavetnika diplomantov, grofov, invalidov in drugače telesno prizadetih oseb.
Sodobniki: Kralj Karel Preprosti, opat Odo iz Clunyja, pariški škof Gauzbert, papeži od Hadrijana II. do Leona V.
Samostan: Ustanovil je samostan in pozidal cerkev v čast sv. Petru v Aurillacu ter osnoval številne dobrodelne ustanove.
Kreposti: Živel je meniško in spokorno, čeprav ni postal menih in je živel sredi sveta. V svoji hiši je uvedel skupno molitev in skupno udeležbo pri evharistični daritvi, duhovno branje med obedi; postil se je trikrat na teden, pogosto je kot spokornik romal na svete kraje. Bil je usmiljen do revežev, odpuščal je osebne dajatve in celo tatov ni kaznoval.
Življenjepis: Njegov življenjepis (Vita) je napisal opat Odo iz Aurillaca, poznejši sloveči opat v Clunyju.
Upodobitve: Upodabljajo ga v viteški (plemiški) obleki z modelom cerkve (samostana) v levici.
Goduje: 13. oktobra.
Misel: »Gerald se je naučil ločiti dragoceno, od vsakdanjega in je imel za zelo nevredno, da bi živel posvetno, ker se je zavedal, da je poklican h gostiji nebeškega Jagnjeta« (opat Odo v Življenjepisu).
Vir

V Saint-Cierguesu [sén siérgu] (v pokrajini Clermont-Ferrand [klermón feránu] v Galiji), sveti Geráld, ki je kot grof v Aurillacu [oriljáku] v svetni obleki živel meniško življenje v blagor svojih provinc in je zapustil knezom v spomin čudovit zgled.
Vir