Rodil se je leta 1210 v Piacenzi; umrl pa leta 1276 v Arezzu.
Teobaldo Visconti je bil izbran za papeža po dveh letih in pol izpraznjenosti svetega sedeža. Poskušal je vzpostaviti edinost z Vzhodno Cerkvijo. Na koncilu v Lyonu mu je uspela edinost z grško pravoslavno Cerkvijo, vendar le za kratko obdobje. Zaman je poskušal navdušiti za križarske vojne. Evropski vladarji so bili preveč zasedeni z borbo za oblast.
Vir
Teobald je že kot diakon opravljal vrsto pomembnih in odgovornih služb v Cerkvi. Najprej je bil tajnik in pravni svetovalec kardinala Pecorara, kasneje pa je postal arhidiakon v Liègeu. Vmes je bil poslan v Anglijo, moral pa je oznanjati tudi križarsko vojsko in voditi križarje v Sveto deželo. Tu je navezal pomembne diplomatske odnose s Tatari, ki so ga ves čas, tudi kot papeža, spoštovali in mu zaupali. Na poti v Sveto deželo ga je dosegla novica o izvolitvi. V Rimu so ga morali najprej posvetiti v mašnika in škofa in ga nato kronali za papeža. Naporna služba v težkih časih mu je hitro izčrpala moči, saj je bil že na koncilu v Lyonu telesno precej opešan, umrl pa je za vročico, ko se je iz Lyona vračal v Rim.
Ime: Njegovo krstno ime je Teobald, kot papež si je privzel ime Gregor. Ime Theobold je sestavljeno iz staronemških besed beud »ljudstvo« in bald »drzen, neustrašen«.
Rodil se je okoli leta 1210 v mestu Piacenza v Italiji, umrl pa 10. januarja 1276 v Arezzu, prav tako v Italiji.
Družina: Družina Visconti iz Piacenze ni bila v sorodu z mogočnimi Viscontiji v Milanu, bila pa je kljub temu dovolj bogata in ugledna in je slovela po tem, da je dala Cerkvi več zaslužnih mož in žena. Njegov oče je bil Hubert, brat pa Oto, nadškof v Milanu.
Sodobniki: sv. Bonaventura in sv. Tomaž Akvinski, kardinal Pecorara, cesar Friderik II., francoski kralj sv. Ludvik IX., cesar Rudolf Habsburški.
Konklave: Konklave v Viterbu, na katerem so ga izvolili, je trajal tri leta in velja za najdaljše zasedanje v zgodovini Cerkve. Obubožani meščani so morali odkriti streho dvorane in kardinale dobesedno izstradati, da so izvolili novega papeža.
Izvolitev: Za papeža so ga izvolili 1. septembra 1271, na sedežu sv. Petra je ostal slabih pet let, do smrti. Bil je 184. papež po vrsti.
Predhodnik: Klemen IV. (1265–1268), naslednik: bl. Inocenc X. (1276).
Zavetnik: Nima posebnega patronata.
Kreposti: Bil je moder in potrpežljiv ter iskren in vztrajen graditelj miru in edinosti v Cerkvi. Bil je mož velike vere, ljubitelj ubožcev, srčno dober in usmiljen, ves goreč za božje reči.
Dejavnost: Za program svojega pontifikata si je zastavil zedinjenje grške Cerkve z Rimom, osvoboditev Svete dežele in prenovo Cerkve.
Dela: V času papeževanja je sklical vesoljni cerkveni zbor v Lyonu, na katerem je bil sprejet nov reformni odlok o volitvah papežev, vsaj formalno doseženo zedinjenje Cerkva in sklep, da se v Palestino poda nova križarska vojska.
Upodobitve: Na redkih upodobitvah nima kakšnih posebnih, značilnih atributov, po katerih bi ga prepoznali. Prikazujejo ga v papeških oblačilih s tiaro na glavi.
Grob: Pokopan je v katedrali sv. Donata v Arezzu.
Beatifikacija: Papež Klemen XI. je 8. julija 1713 potrdil njegovo češčenje in mu priznal naslov blaženi.
Goduje: 10. januarja, prej 9. januarja.
Geslo: »Moj korak se je trdno držal Tvojih stezá« (Ps 16,5).
Vir
V Arezzu [arecu] (v Etrúriji), smrt blaženega papeža Gregorja X., ki je bil izvoljen na Petrov sedež iz arhidiakona v Liegu. Na vse načine je pospeševal združitev z Grki in sklical ekumenski vesoljni zbor v Lyonu, da bi uskladil razdeljenost kristjanov in da bi pridobil Sveto deželo.
Vir