sveti Hubert – škof

HubertHubert, plemič, ki sta mu žena in edini otrok kmalu umrla, se je, da bi pozabil na žalost in bolečino, pogosto zatekal v gozd ter iskal tolažbo in razvedrilo v lovu. Postal je tako navdušen lovec, da se je celo na sam veliki petek, medtem ko so drugi šli v cerkev, odpravil nad jelena. Ko ga je preganjal, pa se je na neki gozdni jasi jelen obrnil k njemu, med rogovjem pa se je zalesketal križ. Hubert je od začudenja obstal, glas, ki je prihajal od jelena, pa mu je rekel: »Hubert, če se ne spreobrneš h Gospodu, boš padel v pekel.« Hubert je glas vzel resno, poiskal maastrichtskega škofa in se zaupal njegovemu vodstvu. Škof, sv. Lambert, je Huberta posvetil v duhovnika, nato pa ga kot oznanjevalca vere poslal v Brabant in Ardene. Ljudstvu se je tako priljubil, da so ga kmalu imenovali »apostol Ardenov.« Ko so škofa okoli leta 705 umorili, so za njegovega naslednika izvolili in imenovali Huberta. Hubert, ki je svojega učitelja Lamberta zelo cenil in spoštoval, je v Liegeu, kraju, kjer je pretrpel mučeniško smrt, sezidal cerkev in vanjo prenesel svetnikove kosti. Pozneje pa je tja prenesel še škofijski sedež in nekdaj nepomembno vas spremenil v cvetoče mesto. Hubert je tudi kot škof nadaljeval svoje misijonsko delo, saj so bili obsežni predeli njegove škofije še poganski, ljudje pa vdani malikovanju. Legende pripovedujejo o številnih čudežih, ki so se ob tem dogajali, ob koncu življenja pa naj bi bil Hubert v videnju opozorjen tudi na čas in kraj svoje smrti. To se je zgodilo leta 727; v Brabantu je posvetil novo cerkev, v Tervuernu blizu Bruslja pa zbolel in čez šest dni bolezni tudi podlegel.

Ime: Je skrajšana oblika iz Hugbert oz. Huguberaht, ki je zloženo iz starovisokonemških besed hugu »um, razum, pamet« in beraht »bleščeč, slaven«. Gre torej za »bleščeč um«.
Rodil se je okoli leta 655 v Akvitaniji v Franciji, umrl pa 30. maja 727 v kraju Tervueren v Belgiji.
Družina: Po legendi izvira iz akvitanske plemiške rodbine. Bil je najstarejši sin akvitanskega vojvode Bertranda, vnuk Kariberta, toulouškega kralja. Poročil se je s Floribano, hčerko grofa Dagoberta, ki pa je umrla na porodu edinega sina.
Zavetnik: Ardenov, škofije Liege; lovcev in strelcev, mesarjev, krznarjev, strugarjev, optikov, kovinarjev, livarjev, izdelovalcev matematičnih naprav, matematikov in izdelovalcev kraguljčkov, lovskih psov, proti pasjemu ugrizu, steklini, kačjemu piku, proti strahu pred vodo. Štejejo ga med priprošnjike v sili.
Upodobitve: Običajno nosi škofovsko oblačilo, ob sebi ima večinoma pse in lovski rog, lahko tudi knjigo in križ; nepogrešljivo pa je tudi jelenje rogovje oz. kar jelen sam.
Goduje: 3. novembra, v nekaterih koledarjih tudi 30. maja.
Vir