sveti Janez de Ribera – škof

Janez de Ribera Imena: Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Gianni, Giovani, Jan, Janeslav, Jani, Janko, Jano, Janos, Janoš, Janža, Janže, Johan, Jovan, Joco, Jovo, Vanjo, Juan, Žanko, Žanžak; Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Johana, Vanja, Žana

Rodil se je najbrž leta 1533 kot sin neapeljskega podkralja in je pripadal visokemu španskemu plemstvu, vendar je od tega imel samo uglajen nastop in srčno plemenitost. Dokončal je sloveče španske šole v Salamanki in leta 1557 postal duhovnik. Pet let je nato poučeval na teh šolah in pozorno spremljal delo vesoljnega cerkvenega zbora v Tridentu (1545-1563). Že pred njegovim koncem pa je postal škof v mestu Bajadozi. Poslej se je še bolj vadil v ponižnosti in strogosti do samega sebe. Po besedah sv. papeža Pija V. je postal »luč vse Španije«, njegova škofija pa zgled za druge.
Leta 1568 so ga imenovali za nadškofa v Valenciji (dobil je tudi naslov patriarha), da bi jo uredil in prenovil. Ko jo je Janez de Ribera pregledal, se je ustrašil brezupnega položaja in ni vedel, kako škofijo preurediti. Zaprosil je sv. papeža Pija V., naj ga razreši te službe. Priznal je, da je razočaran nad svojimi zmožnostmi spričo ugotovljene podivjanosti med ljudstvom in ovir, ki jih ne more premagati. Papež mu je odgovoril primerno za svetnika. Pisal mu je, da občuduje de Riberovo ponižnost in svetost, da se čuti ponižanega ob nadškofovi strogosti do samega sebe. Odpovedi ni sprejel in tako je Janez ostal nadškof v Valenciji do smrti, 6. januarja 1611.

Poslej je škof ravnal, kakor da ne zaupa lastni modrosti, uporabljal pa je sredstva, ki jih je ukazoval ali priporočal tridentinski koncil in kakor je videl delati druge dobre škofe. Za nasvete se je obračal neposredno na Gospoda v tabernaklju in bil poslej še večji glasnik evharističnih pobožnosti. V letih od 1578 do 1599 je vodil šest sinod, da bi izvedel koncilske odloke tako, kakor je primemo za španske razmere. Mnogo je poslušal in veliko dosegel, ostal pa je do konca prepričan, da so tudi uspehi in porazi delež, ki se mu ne more odreči, da ostane ponižen »nekoristni hlapec«.
Odločno pa si je prizadeval, da bi na svojem področju izločil kvarni vpliv moriskov (potomcev Mavrov). Ti so se samo na videz spreobrnili, da so lahko ostali na španskem ozemlju; še vedno so ostali nasprotni krščanski veri, posebej pa nadškofovemu prizadevanju za poglobitev verskega življenja.
Zadnja leta je zato sprejel še službo kraljevega namestnika in zahteval, da oblast vse neuklonljive moriske izžene. Dosegel je vsaj toliko, da so se mogli njegovi verniki brez strahu v javnosti ravnati po veri. Zelo si je tudi prizadeval za vzgojo dobrih duhovnikov. Duhovnikom je zaklical:
»Bratje, Jezus Kristus se nam ves daruje v najsvetejšem zakramentu, in kje je kdo, da bi se ves in do kraja njemu prepustil in daroval?«
Goduje 6. januarja, ponekod 19. januarja.
Vir
V vrsto velikih španskih svetnikov sodi nedvomno tudi Janez de Ribera, človek ponižnega in skromnega značaja, ki pa je znal v času vsesplošne zmede in v težkih razmerah (protestantizem, duhovna revščina, škodljiv vpliv moriskov …) modro in pogumno voditi zaupano mu ljudstvo. Kot škof je skrbel predvsem, da so se uveljavljala načela in sklepi tridentinskega koncila in da so imeli bodoči duhovniki primerno vzgojo. Uredil in prenovil je cerkveno pokrajino Valencio, ki je bila med najbolj zanemarjenimi in razrvanimi na Španskem. Ves čas se je tudi ostro boril proti kvarnemu vplivu moriskov, potomcev Mavrov, ki so bili bogati in nasprotni krščanski veri.
Ime: Ime je hebrejsko, Johanan, in pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«.
Rodil se je 20. marca 1532 v Sevilji v Španiji, umrl pa 6. januarja 1611 v Valencii, prav tako v Španiji.
Družina: Družina je pripadala visoki španski aristokraciji. Njegov oče Peter je bil podkralj Katalonije in Neaplja, mati pa mu je umrla, ko je bil še otrok.
Sodobniki: Vrsta svetnikov: Karel Boromejski, Frančišek Borgia, Lovrenc iz Brindisija, Alojz Bertran, Peter iz Alkantare, Terezija Velika, Janez od Križa, Pij V.; papež Pij IV., kralj Filip III.
Šole in službe: Bil je zelo nadarjen, z desetimi leti je že govoril latinsko in grško. Študiral je v Salamanki, kjer je prvih pet let kot duhovnik tudi poučeval. Leta 1562 je prevzel vodenje škofije v Bajadozi, kasneje pa postal nadškof, patriarh ter podkralj v Valencji.
Škofija: Škofijo v Valencji je ustanovil papež Gregor IX. 10. oktobra 1238, papež Inocenc III. pa jo je 9. julija 1492 povzdignil v nadškofijo. Danes je večina (3.200.000) prebivalstva katoliškega. Na ozemlju škofije je 650 župnij. Od leta 2009 jo vodi nadškof Carlos Osoro Sierra. Janez de Ribera je škofijo prevzel 3. decembra 1568 in jo vodil do smrti.
Predhodnik: Ferdinando de Loaces (1567–1568).
Naslednik: Pedro Castro Nero (1611, umrl po 16 dneh).
Ustanova: V skrbi za duhovniški naraščaj in primerno vzgojo je ustanovil duhovniški kolegij »Corpus Christi«, mu priskrbel izvrstne učitelje, daroval bogato knjižnico in mu postavil prelepo cerkev.
Kreposti: Kljub svojemu imenitnemu rodu in visokim službam, ki jih je opravljal, je bil zelo ponižen, skromen, delaven in ljubezniv. Že doma je prejel zgled, kako je treba skrbeti za reveže in malega človeka. Bil je velik častilec Najsvetejšega in glasnik evharistične pobožnosti.
Zavetnik: Nima posebnega patronata.
Upodobitve: Različne upodobitve in portreti prikazujejo moža v zrelih letih, resnega, asketskega obraza in postave, običajno z belo brado in večinoma v škofovskih oblačilih. Pogosto v molitvi kleči pred Najsvetejšim.
Beatifikacija: Za blaženega ga je 18. septembra 1796 razglasil papež Pij VI., za svetnika pa 12. junija 1960 papež Janez XXIII.
Goduje: 6. januarja.
Misel: »O dobri Jezus, s krvavimi solzami bi rad preprečil grehe tvojih izvoljencev, katerim se zaupa Bog sam in se po njihovih rokah odpirajo nebesa in zapira pekel.«
Vir