sveti Janez Frančišek Regis – redovnik, duhovnik in ljudski misijonar

sveti Janez Frančišek RegisJanez Frančišek Régis (1597-1640) je služil zapostavljenim katoličanom, potem ko je konflikt med kalvinisti in katoličani opustošil Francijo. Večina južne Francije je padla pod oblast Hugenotov, ki so uničevali katoliške cerkve in pobijali duhovnike. Ljudski misijonarji, kot je bil Janez Frančišek, so poskušali ponovno oživiti nekdaj močno vero.

Janez se je rodil 31. januarja 1597 v Fontcouverte v južni Franciji. Leta 1616 je vstopil v noviciat v Toulouseu, nato pa študiral humanistisko, filozofijo in teologijo. Njegovo prvo poslanstvo je bilo poučevanje v jezuitski šoli v Pamiersu. Leta 1632 je bil poslan v Montpellier, da bi škofu pomagal pri ljudeh ponovno obuditi vero. V dveh leti ljudskega misijonarjenja je imel velik uspeh. Škof ga je želel imeti v Viviersu, vendar je on raje izbral nenehna potovanja iz kraja v kraj, kar je zaznamovalo vse njegovo, sicer kratko življenje. Hodil je od mesta do mesta, v težko dostopnih hribih, kjer je bilo potovanje zelo težko, še posebej v zimskem času. V župnijah je ostajal več dni in pridigal preprosto, a iskreno, iz srca, ki je bilo blizu Bogu. Spovedoval je, maševal in otroke poučeval katekizem. Obiskoval je zapornike in zbiral hrano in obleko za reveže.

Sredi decembra 1640 je imel misijon v Montregardu. Delo je prekinil in se vrnil na svoj dom v Le Puy, ker je dobil notranji namig, da bo kmalu umrl. Na smrt se je želel dobro pripraviti, zato je tri dni preživel v molitvi, nato pa opravil splošno spoved. Po njej se je s svojim spremljevalcem bratom Claude-om Bideau vrnil v Montregard, da bi zaključil misijon.

23. decembra sta se odpravila naprej proti Lalouvesc, kjer naj bi imela naslednji misijon. Med snežnim viharjem pa sta zašla in sta morala preživeti noč v neki stari bajti. Naslednji dan jima je uspelo priti v Lalouvesc, kjer so ju ljudje že pričakovali. Ne da bi si vzel čas za počitek in okrepčilo, je Janez takoj pričel s pridiganjem, spovedovanjem in maševanjem. K spovedi je prišlo toliko ljudi, da Janez ni prenehal spovedovati vse do polnočnice. Tudi na božič in še naslednji dan je stalno spovedoval. Zaradi gneče je moral spovedovati v zakristij, kjer pa je zaradi polomljenega okna ves čas vanj pihal mrzel veter. Pozno popoldne je začutil slabost in se nenadoma zgrudil. Odnesli so ga v župnikovo sobo, ljudje pa so mu tudi tja sledili, v želji po spovedi. Padel je v nezavest. Zdravnik, ki ga je prišel pregledat, je potrdil, da je dobil pljučnico. Pomagati mu niso mogli. V stalni molitvi je preživel še do 31. decembra, ko je umrl.
Goduje 31. decembra, ponekod 16. junija.
Vir