sveti Janez Molčeči – opat in škof in eksorcist

Sveti Janez Molčavec je vse življenje iskal samoto in ljubil tišino ter najraje živel v pozabi in zapuščenosti. Kljub temu pa je vse naloge in službe, ki so mu bile zaupane, opravljal predano in z velikim uspehom. Samota in tišina, za kateri si je prizadeval, ga nista odvračali od tega, da ne bi pomagal ljudem, ki so ga prosili za nasvet in pomoč. Njegove molitve in roke so izprosile številne čudeže.
Ime: Poznamo veliko oblik imena Janez, vse pa izhajajo iz hebrejskega imena Jehohanan, ki pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«.
Rodil se je 8. januarja 454 v Nikopolisu v Armeniji, umrl pa 13. maja 558 (po nekaterih podatkih, saj datum ni zanesljiv) v samostanu Velika lavra v puščavi Juda blizu Betlehema.
Družina: Bil je iz bogate in politično zelo vplivne družine. Oče Enkratios je bil vojaški poveljnik, materi je bilo ime Evfemija. Imel je več bratov in sester, vsi so zasedali pomembne položaje in bili cesarjevi svetovalci.
Mladost: Starši so mu umrli leta 471, Janez pa je kmalu po njihovi smrti razdelil svoj delež dediščine revnim, dal sezidati cerkev in ustanovil samostan, kjer je z desetimi enako mislečimi mladeniči začel živeti strogo meniško življenje. Samostan je hitro zaslovel, Janeza so izvolili za opata, a jih je moral kmalu zapustiti.
Škof: Ko je leta 482 umrl škof v armenskem mestu Kolonii (Taxara), je moral Janez iz pokorščine, proti svoji volji, sprejeti izpraznjeno škofijo. Vodil jo je deset let, nato se je službi odpovedal.
Škofija: Izhaja iz antični časov, prvič pa se omenja kot sedež avtokefalne (samostojne) nadškofije šele konec 9. stoletja. V 12. stoletju je bila sedež metropolije, kasneje je bila zatrta. Danes je to naslovna škofija, katere sedež pa je izpraznjen od leta 1983. Janez je vodil škofijo v letih od 482 do 492.
Samostan: Potem ko je smel odložiti breme škofovstva, se je naskrivaj umaknil v Sveto deželo, kjer je v miru preživel deset let, nato pa je vstopil v samostan sv. Saba Velika lavra. Tu ni nikomur razodel svoje preteklosti in je v ponižnosti opravljal najbolj vsakdanja dela: nosil je vodo iz potoka, drva, pomagal v kuhinji ter pri zidanju samostana. Ves čas je živel v veliki samoti in molku.
Vzdevek: Ker se je vse življenje vadil v kreposti molka, so mu nadeli vzdevek Hezihiastes, Molčavec. Imenovali so ga tudi eksorcist, ker je ozdravljal obsedence.
Kreposti: Najbolj se je odlikoval v kreposti molčanja, poleg tega je bil zelo ponižen in skromen, obenem pa odličen poznavalec in učitelj bogoslovnih ved. Po njegovih rokah prihajala čudežna zdravilna moč.
Življenjepis: Njegov življenjepisec je bil Ciril iz Skitopolisa, ki je Janeza spoznal že v visoki starosti.
Zavetnik: Nima posebnega patronata.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot meniha z belo brado in prstom na ustnicah (molk).
Goduje: 13. maja, v vzhodni Cerkvi pa 7. decembra.
Vir