sveti Janez Ogilvie – duhovnik, redovnik in mučenec

Janez OgilvieŠkotski mučenec Janez Ogilvie (1579-1615) je svoje poslanstvo na Škotskem opravljal samo 11 mesecev, potem ko se je vrnil v domovino po dvaindvajsetletni odsotnosti. Je edini Škot razglašen za svetnika iz časa reformacije. Bil je star 36 let, ko je dal življenje za Kristusa.
Vzgojen je bil kot kalvinist, vendar se je leta 1596 med študijskim potovanjem po Franciji, Nemčiji in Italiji odločil, da bo postal katoličan. Šel je v škotski kolegij v Louvain-u v Belgiji, kjer je bili sprejet v katoliško Cerkev. Ko so zaradi finančnih težav kolegij zaprli, je naprej študiral z benediktinci, pozneje pa se je preselil v jezuitski kolegij v Olomouc-u. K jezuitom je vstopil v avstrijski provinci v Brnu na Moravskem 5. novembra 1599. leta. Filozofijo je študiral v Gradcu in na Dunaju, teologija pa ponovno v Olomouc-u. Proti koncu leta 1610 je bil v Parizu posvečen v duhovnika.
Janez se je želel vrniti domov na Škotsko, da bi tam misijonaril, vendar so bile razmere tam za katoliške duhovnike preveč nevarne. Tri leta je že delal v Rouen-u v Franciji, preden je dobil poslanstvo, naj gre na Škotsko. Na Škotskem v Leith-u je pristal v novembru leta 1613, pod krinko preprodajalca konj z imenom Janez Watson. Počasi je prispel v Edinburgh, kjer je veliko ljudem pomagal ponovno vstopiti v katoliško Cerkev. 3. oktobra 1614 je šel v Glasgow, kjer naj bi pet ljudi ponovno sprejel v Cerkev. Eden od teh, Adam Boyd, pa ga je izdal protestantskemu škofu.
Boyd je protestantskega škofa obvestil o Janezovem prihodu in pomagal organizirati zasedo. Ko je Janez na dogovorjenem mestu na trgu čakal, da ga nekdo pospremi k bogoslužju, so ga obkrožili možje in na silo odvedli k škofu v bližnjo hišo. Škof ga je udaril v obraz, nato so ga pretepali še ostali, ter ga odvedli v zapor na škofovski grad. Janez OgilvieNaslednji dan je bil prvič zaslišan, vendar je odločno zavračal kraljevo avtoriteto na področju vere.
Da bi ga prisilili k sodelovanju so ga zaprli v temno in smrdečo celico vse do 12. decembra, ko je imel drugo zaslišanje, sklicano od kralja Jakoba I. v Edinburgh-u. Ker se Janez ni hotel odreči svojemu prepričanju so ga obsodili na mučenje brez spanja za naslednjih devet dni. Tretje zaslišanje je imel 22. decembra. Kljub veliki fizični in duševni izmučenosti ni izdal imen drugih katoličanov, ki so mu pomagali ali prihajali k bogoslužju. Oblasti so ga poslale nazaj v Glasgow, kjer je začel s pisanjem o svoji aretaciji in zaporu. Uspelo mu je, s pomočjo prijaznih ljudi, ki so prišli obiskat druge zapornike, stran za stranjo pretihotapiti iz zapora.
18. januarja 1615 je bil poslan na četrto zaslišanje, kjer so mu zastavili vprašanja, ki jih je pripravil kralj sam. Vprašanje v zvezi s kraljevo nadoblastjo na področju vere je bilo oblikovano tako, da je jezuit lahko izbral samo zanikanje katoliške Cerkve ali svojo lastno obsodbo. Janez Ogilvie je brez pomisleka odgovoril, da ima zanj papež zadnjo besedo na verskem področju. Pa tudi, da ima papež pravico ne le izobčiti kralja, ampak ga tudi odstaviti. Ta odgovor pa je pomenil njegovo usmrtitev, zato se je takoj po vrnitvi v celico pričel pripravljati na večnost.
Ko je kralj Jakob I. prebral Janezove odgovore, je ukazal, naj bo duhovnikovo sojenje 10. marca, s smrtno kaznijo, če ne bo spremenil svojih izjav. Sojenje je bilo na trgu Tolbooth v Glasgow-u. Obsojen ni bil zaradi maševanja in spreobračanja ljudi, ampak zaradi zavračanja kraljeve duhovne oblasti na področju vere. Po dveurnem sojenju so ga razglasili za krivega in ga obsodili na obešanje in razčetverjenje, kar so izvršili še isto popoldne.
Medtem ko so sodniki in porota odšli na kosilo je Janez tri ure preživel v molitvi. Nato so ga odvedli na javno mesto za izvršitev sodbe. Z rožnim vencem v roki se je povzpel na vislice in kratko molil, preden ga je rabelj zvezal in ga odvedel na zadnjo lestev. Kljub obsodbi na razčetverjenje, so njegovo telo pokopali zunaj mesto na kraju namenjenem kriminalcem.
Vir

Lokacije:
[mappress mapid=”27″]