sveti Jožef de Anchieta – redovnik, duhovnik in misijonar

Jožef de AnchietaJožef (José) de Anchieta (1534-1597) je bil že kot sholastik poslan v Brazilijo, da bi mu blaga klima pomagala izboljšati njegovo šibko zdravje. Zdravje se mu sicer ni nikoli izboljšalo, a je kljub temu kar 44 let apostolsko deloval. Ustanovil je mesti Rio de Janeiro in São Paolo, pisal je dramske igre in pesmi, zaradi katerih ga imenujejo „Oče brazilske literature“.
Rodil se je v kraju Tenerife, na Kanarskih otokih. Šolal se je pri jezuitih v Coimbri na Portugalskem. Leta 1551 je vstopil v jezuitski noviciat, a so ga, zaradi poškodbe v hrbtenici in malo upanja, da bi se zdravje na Portugalskem izboljšalo, poslali v Brazilijo. Leta 1553 je pristal v Bahia in se nastanil v São Vicente. Ugotovil je, da se lahko hitro uči jezika ljudstva Tupi-Guaraní, ki jih je tam srečal. Januarja leta 1554 je spremljal patra Manuela de Nóbrega v majhno vas, kjer je upal, da bo lahko vzpostavil misijonsko postojanko in šolo. Naslednji dan sta tam maševala, in ker je bil dan ravno praznik svetega Pavla, sta kraj poimenoval po njem. Iz te njune postojanke se je razvilo današnje velemesto São Paolo.
Jožef de AnchietaJožefova naloga je bilo poučevanje slovnice in kateheze za tako domorodce kot portugalske otroke. Tiste, ki so se pripravljali za duhovništvo, pa je poučeval latinščino. Na istem ozemlju je ostal dve desetletji. Poleg omenjenega dela je sestavil slovnico za jezik Tupi in slovar.
 Včasih je spremljal svojega predstojnika, kateremu je tudi prevajal. Leta 1563 je šel s patrom Nóbrega, da bi se pogajala za mir med Portugalci in plemenom Tamoyo, ki je včasih s podporo francoskih Hugenotov napadlo misijone. Hugenoti so upali, da se bodo tako znebili misijonarjev. Ker so se pogajanja zavlekla, je Jožef kar tri mesece ostal pri Tamoyo kot talec. V samoti je pisal pesmi v čast Mariji, tako da je verze pisal v mokro mivko na obali in se jih nato učil na pamet. Tako je sestavil štiri pesmi, ki jih je, ko se je vrnil v São Vicente, prepisal na papir. Obsegajo 172 vrstic.
V duhovnika je bil posvečen junija leta 1566, ker prej ni bilo na razpolaga nobenega škofa. Naslednje leto po posvečenju je odšel s svojim predstojnikom Nóbrega ustanovit novo misijonsko postojanko, ki je zrasla v današnji Rio de Janeiro. Nato pa je bil imenovan za predstojnika dveh misijonov São Vicente in São Paolo. V tem času je začel pisati dramske igre, ki so jih uprizarjali študentje. Po jezuitski navadi so imele igre svetopisemsko vsebino ali verske teme, da bi s njimi poučevali in vzgajali ljudi. To so bile prve dramske igre napisane v Brazilščini.
Leta 1577 je bil Jožef imenovan za provinciala, kar je pomenilo, da je moral v čolnu prepotovati kakšnih 1500 milj ob obali. Razvila se mu je grba, ki je močno oteževala potovanje, predvsem v notranjost. Zaprosil je, da ga razrešijo službe provinciala zaradi slabega zdravja. Dodelili so mu en sam misijon, kjer je v službi ostal še naslednjih deset let. Leta 1595 se mu je zdravje še poslabšalo in premestili so ga v kraj Reritiba, ki je danes imenovan po njem. Tam je tudi umrl, star 63 let. Njegovo telo so premestili v Espírito Santo, kjer so pokopali v jezuitski skupnosti.
Vir