sveti Jožef Vaz – duhovnik

sveti Jožef VazJožef Vaz je prvi šrilanški svetnik. Živel je med leti 1651 in 1711. Rojen je bil v Indiji. Na Šrilanko je prišel, da bi pomagal katoliški skupnosti med preganjanjem, ki so ga sprožili nizozemski kalvinci. Za blaženega ga je pred dvajsetimi leti razglasil Janez Pavel II., prav tako med apostolskim obiskom na Šrilanki. Kanonizacija in beatifikacija sta bili obhajani ob istem oltarju in tudi na istem mestu, v parku Galle Face Green v prestolnici Kolombo.

Kanonizacija bl. Jožefa Vaza
Veličastna Izaijeva prerokba ima ob kanonizaciji velikega misijonarja evangelija, sv. Jožefa Vaza, poseben pomen, je zatrdil papež Frančišek. Vaz je s svojimi besedami in še bolj s svojim zgledom življenja pripeljal šrilanški narod k veri. »V sv. Jožefu vidimo zgovorno znamenje Božje dobrote in ljubezni do šrilanškega naroda. V njem pa vidimo tudi spodbudo, da bi vztrajali v življenju evangelija, da bi sami rastli v svetosti in da bi pričevali o evangeljskem sporočilu sprave, kateremu je on posvetil svoje življenje.« Na Šrilanko sta ga pripeljali misijonarska gorečnost in velika ljubezen do tamkajšnjega prebivalstva. Zaradi verskega preganjanja v tistem obdobju se je oblačil kot berač. Vernike je srečeval na skrivaj, pogosto ponoči. Njegova prizadevanja so katoličanom dajala duhovno in moralno moč. Jožef Vaz si je prav posebej želel služiti bolnim in trpečim. Umrl je izčrpan zaradi svojega misijonarskega dela pri devetinpetdesetih letih.

Zgleden duhovnik
Novi svetnik je zgled in učitelj v mnogih stvareh, je zatrdil papež Frančišek in nato izpostavil tri: »Predvsem je bil zgleden duhovnik.« Vsi duhovniki, redovniki in redovnice, ki so se kot on posvetili služenju Božjemu evangeliju in bližnjemu, imajo v njem zanesljivega voditelja. Uči jih iti ven, nasproti periferijam, da bi Jezusa Kristusa povsod spoznali in ljubili. Obenem je »zgled potrpežljivega trpljenja za evangelij, zgled pokorščine predstojnikom, zgled ljubeče skrbi za Božjo Cerkev«. Živel je v obdobju hitrega in globokega spreminjanja. Katoličani so bili manjšina in bili so notranje razdeljeni. Prihajalo je do sovražnosti: »Ker pa je bil nenehno v molitvi združen s križanim Gospodom, je navkljub temu bil zmožen za celotno prebivalstvo postati živa podoba usmiljene in pomirjujoče Božje ljubezni.«

Pomen preseganja verskih razdelitev v služenju miru
Drugi razlog, zaradi katerega nam je sv. Jožef Vaz zgled, je po papeževih besedah to, da nam je pokazal pomen preseganja verskih razdelitev v služenju miru. On se je posvečal ubogim ne glede na to, kdo ali kje so bili. Cerkev na Šrilanki še danes z veseljem in velikodušno služi vsem članom družbe. Ne dela razlik med rasami, veroizpovedmi, plemensko pripadnostjo ali družbenim položajem. V svojih šolah, bolnišnicah, klinikah in dobrodelnih ustanovah svoje usluge nudi vsem. Zahteva le svobodo, da lahko še naprej opravlja svoje poslanstvo. »Verska svoboda je temeljna človekova pravica. Vsak posameznik mora biti svoboden, da sam ali skupaj z drugimi išče resnico, da odprto izraža svoja verska prepričanja, brez da bi bil deležen ustrahovanj in zunanjih prisil.« Življenje Jožefa Vaza nas uči, da »pristno češčenje Boga ne vodi v diskriminacijo, sovraštvo in nasilje, temveč v spoštovanje svetosti življenja, spoštovanje dostojanstva in svobode drugih in v ljubeznivo prizadevanje za blaginjo vseh«.

Misijonarska gorečnost
»Nazadnje pa nam sv. Jožef nudi še zgled misijonarske gorečnosti.« Zapustil je svoj dom, družino, uteho domačih krajev in odgovoril na klic, naj gre in povsod pripoveduje o Kristusu. Vedel je, kako prikazati resnico in lepoto evangelija v večverskem okolju: s spoštovanjem, predanostjo, vztrajnostjo in ponižnostjo. »To je tudi pot tistih, ki za Jezusom hodijo danes. Poklicani smo ‘iti ven’ z isto gorečnostjo, z istim pogumom, ki ju je imel sv. Jožef, pa tudi z njegovo rahločutnostjo, njegovim spoštovanjem do drugih, njegovo željo, da bi z njimi delil tisto besedo milosti, ki ima moč, da jih okrepi. Poklicani smo biti učenci misijonarji.«

Sledeč zgledu sv. Jožefa Vaza naj bodo kristjani na Šrilanki potrjeni v veri in naj še več prispevajo k miru, pravičnosti in spravi v družbi – s to željo je papež Frančišek zaključil homilijo med sveto mašo: »To je tisto, kar Kristus pričakuje od vas. To je tisto, kar vas uči sv. Jožef. To je tisto, kar vas prosi Cerkev.«
Vir