Zavetnik kmetov, rogate živine, proti ušesnim obolenjem, krčem, živčnim obolenjem in epilepsiji.
Imena: Kornelij, Kornelija, Nelko, Neli, Nelo, Nela, Nelka, …
Njegove relikvije hranijo po različnih cerkvah v Nemčiji. Leta 251 se je po petnajstmesečni sedisvakanci povzpel na Petrov sedež. Čeprav je bil izbran z večino glasov, je mogočna manjšina izbrala protipapeža Novacijana, prvega rimskega teologa, ki je pisal v latinščini; pred tem so pisali v grščini. Kornelij in Novacijan sta zastopala popolnoma nasprotne poglede glede spokorne prakse. Kornelij je odpuščal, Novacijan pa je bil nepopustljiv.
Po kratkem času je bil Novacijan na rimski sinodi obsojen in odstavljen. Po dveletnem papeževanju je bil Kornelij med preganjanjem kristjanov pregnan v Centumcellae (Civitavecchia pri Rimu), kjer je 14, septembra 253 umrl. Kornelijeve glavne relikvije – nagrobni, potni in ovojni prt – dajo na ogled vsakih sedem let med aachenskim sprevodom svetinj.
Raziskave so pokazale, da je blago še iz Kristusovih časov. Upodobljen je kot papež, največkrat nosi tiaro, skoraj vedno pa ima ob sebi rog.
Včasih je prikazan s Ciprijanom in z Marijo Magdaleno.
Goduje 16. septembra.
Vir
-Spomin svetih mučencev: Kornélija, papeža, in Ciprijána, škofa, v času preganjanja. Od teh dveh je bil prvi štirinajstega septembra pokopan, drugi pa je bil mučen. Krščanski svet ju enoglasno hvali kot priči ljubezni do neizpodbitne resnice v Cerkvi in priči pred svetom.
-V Rimu na Apijski cesti (v kripti Lucíne na Kalistovem pokopališču), smrt svetega Kornélija, papeža in mučenca, ki se je odločno boril proti Novacijánovi krivi veri. Mnoge od padlih je z veliko ljubeznijo sprejel v skupnost Cerkve. Cesar Gallo ga je slednjič izgnal v Civitavecchio. Trpel je, kot pravi sveti Ciprijan, karkoli je mogoče trpeti.
Vir