sveti Ludger – škof

LudgerZačetki mesta Münster na Vestfalskem so tesno povezani z imenom in osebo svetega Liudgerja, ki je v mestu ustanovil benediktinski samostan in si ga izbral za svoj škofovski sedež. Bil je zelo zanimiva, močna in vsestransko izobražena osebnost. Mati ga je že ob rojstvu iz hvaležnosti darovala Bogu in ga vzgajala za božjo službo. Tako je Liudger, kljub svoji živahni in samonikli naravi, vseskozi ohranjal prisrčno pobožnost in živel krepostno življenje. K temu je veliko pripomogel tudi zgled sv. Bonifacija. Starši so ga zaupali v vzgojo njegovemu nasledniku sv. Gregorju. V Utrechtu, kjer je imel Gregor samostansko šolo, je Liudger hitro pokazal svojo nadarjenost in pridnost; pot ga je nato vodila v York, po vrnitvi pa se je izučil še v stavbarstvu. Leta 777 se je dal v Kölnu posvetiti v duhovnika in odšel misijonarit med svoje rojake Frize in Sase, ki so bili še pogani. Njegov trezni, premišljeni in pogumni nastop je sprva obrodil lepe sadove, kasneje pa je Sas Widukind njegovo delo popolnoma uničil, podrl cerkve in pregnal duhovnike. Liudger je neuspeh pripisal svoji »posvetnosti«, zato se je odpravil v Rim, da bi se duhovno poglobil. Nadel si je meniško obleko ter dve leti in pol preživel v samostanu na Monte Cassinu, čeprav mu meniški način življenja ni bil usojen. Karel Veliki ga je namreč potem, ko se je Widukind spreobrnil, prišel na Monte Cassino vabit, da se vrne v domovino. Ker ga je pri tem podpiral tudi papež Hadrijan I., se je Liudger vrnil in začel s pripravami na novo škofijo. Izbrali so mesto Mimigerdeford, kjer pa je dal Liudger najprej postaviti benediktinski samostan. Postal je tako močen in vpliven, da so kmalu začeli mesto imenovati kar po njem (monasterium, samostan, po nemško Münster). Njegova velika skrb so bili reveži in ubožci. Umrl je tako rekoč sredi dela, potem, ko je na svojem misijonskem potovanju v Billerbecku odmaševal in pridigal. 
Imena: Ludgar, Liudgar, …
Rodil se je okoli leta 742 na Frizijskem, Nizozemska, umrl pa 26. marca leta 809 v Billerbercku v Nemčiji.
Družina: Njegov oče, Frizijec Tiagrim, je bil plemenitega rodu, materi pa je bilo ime Liafburga. Svetnika sta tudi Liudgerjev brat Gerburg in sestra Hildegrina.
Zavetnik: Kot svojega zavetnika ga častita zlasti münsterska in essenska škofija, papež Pij X. pa ga je postavil za zgled vsem dušnim pastirjem.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot škofa z mitro in pastirsko palico, včasih ima v rokah brevir (molitvenik) ali model cerkve; pri nogah ima dve divji goski.
Čudeži: Liudgerja upodabljajo z dvema divjima gosema zato, ker naj bi po legendi na njegov ukaz iz Vestfalije odletele vse divje gosi, ki so delale škodo.

Goduje: 26. marca