sveti Malahija – škof

MalahijaImena: Malahija, Malahij, Malaho, …
Rodil se je leta 1094 ali 1095 v Armaghu na Irskem. V cerkveno življenje ga je vpeljal menih Imarus. Leta 1119 je bil posvečen v duhovnika. Armaški nadškof, primas Irske, je spoznal v mladem duhovniku velike sposobnosti in ga je imenoval za glavnega potujočega pridigarja v škofiji. Razmere na Irskem so bile tedaj žalostne. Roparski pohodi Normanov so pahnili deželo v popoln nered in po zmagi nad Danci se je začela državljanska vojna, ki je prinesla še večjo zmedo tudi na verskem področju. To je bil čas tako imenovane laiške investiture, ko so si laiki lastili naslove visokih cerkvenih služb.

Od strica je Malahija dobil v upravo ruševine samostana v Bangorju. Pozidal ga je in uredil. Tako se je v njem začela verska prenova v deželi. Leta 1224 je Malahija postal škof v Connorju. Ko je eden izmed domačih poglavarjev samostan porušil, se je Malahija umaknil v Lismore. Dve leti je bil škof brez škofije. Potem je bil imenovan za nadškofa v Armaghu, vendar zaradi nasprotovanja laiških opatov škofije ni mogel prevzeti. Ko bi se pa to moglo zgoditi, je armaško nadškofijo prepustil škofu Gelaziju, sam pa se je vrnil v Connor.
Leta 1139 je Malahija odpotoval v Rim, da bi tam dosegel potrditev nove cerkvene uprave na Irskem. Pred odhodom domov mu je papež zaupal službo legata za Irsko.
Sklical je sinodo, ki se je je udeležilo petdeset škofov in več kot dvesto duhovnikov. Na njej so sklenili, naj Malahija vnovič potuje v Rim, da bo dobil palije za nove nadškofije, kar je papež že prej obljubil.
Kakor prvič se je Malahija tudi drugič na poti v Rim ustavil v samostanu Clairvaux, kjer je srečal sv. Bernarda. Ta je občudoval njegovo delo in pozneje napisal njegov življenjepis. Kdo bi mogel to bolje narediti kakor sv. Bernard, saj je nadškof Malahija umrl v njegovem naročju! To se je zgodilo leta 1148.

Malahijevo delo za reformo irske Cerkve so nato izvedli do kraja. Kaže, da je Bernard obvestil papeža o njegovi smrti. Vsekakor je leta 1151 prišel na Irsko kardinal Janez Paparo in prinesel štiri palije. Dežela je bila razdeljena v štiri cerkvene pokrajine z nadškofijami v Armaghu, Cashelu, Tuamu in Dublinu.
Papež Klemen III. je leta 1190 razglasil Malahija za svetnika. Zaradi preroškega daru so mu pozneje pripisali »Malahijeva prerokovanja« o prihodnjih 112 papežih, začenši s Celestinom II. (1143). Zadnji papež naj bi bil Peter II. Delo nima nobene zgodovinske vrednosti. Nastalo je štiristo let pozneje, leta 1590, za časa konklava.
Goduje 2. novembra.
Vir