sveti Pamahij – plemič

sveti Pamahij - plemič Pamahij je bil rimski plemič in član senata. Za bistvena poročila o njegovem življenju in delu izvemo iz spisov njegovega nekdanjega šolskega tovariša sv. Hieronima. Pamahijeva soproga je bila Pavlina, ena izmed žena rimske aristokracije, ki so pod Hieronimovim vodstvom vneto gojile pobožnost in askezo. Po ženini smrti se jim je pridružil Pamahij in začel asketsko živeti. Nič več se ni kazal v javnosti v sijajni škrlatni senatorski obleki, temveč v preprosti tuniki navadnega človeka. Svoje veliko premoženje je dal na voljo za dobre namene, zlasti revežem.
Pamahij se je zapisal tudi med graditelje rimskih cerkva. Na Celijskem griču je dal zgraditi baziliko, ki se je po njem imenovala »titulus Pammachii«, a je od srednjega veka znana kot cerkev sv. Janeza in Pavla, zaradi njunih relikvij, ki tam počivajo.
Pamahij je posegal tudi v boj za čistost krščanskega nauka in se v njem vedno potegoval za pravovernost. Ko je menih Jovinijan z izjavo proti asketskemu gibanju v Rimu izpodbijal višjo zaslužnost devištva proti zakonu, je Pamahij prosil Hieronima, ki je bil tedaj v Bedehemu, naj ovrže njegove zmote.
Nekateri zgodovinarji so mislili, da je bil Pamahij duhovnik. Vendar to ni dokazano. V njem časti Cerkev svetega spoznavalca, ki je razpolagal z duhovnimi vrednotami in snovnimi dobrinami tega sveta na najplemenitejši način.
Pamahij je umrl v času napadov vzhodnih Gotov pod kraljem Alarikom na Rim v letih 409-410.
Goduje 30. avgusta.
Vir

Izobražen, mogočen in bogat aristokrat, kakršen je bil Pamahij, je bil zaradi svojega spokornega življenja mnogim Rimljanom iz vrst plemstva »kamen spotike«, po drugi strani pa je imel tudi veliko občudovalcev in posnemovalcev. Sveti Hieronim, nekdanji šolski tovariš, mu je posvetil veliko svojih svetopisemskih komentarjev, bogata pa je bila tudi njuna korespondenca. Poleg tega, da je skoraj vse svoje ogromno premoženje razdal oz. porabil za reveže in potrebe Cerkve, je znan tudi kot velik borec za pravo vero (proti donatistom).

Ime: Izhaja iz grščine, pomeni pa »hraber, pogumen v vseh bitkah«.
Rodil se je leta 340 v Rimu, umrl pa leta 409/410, prav tako v Rimu.
Družina: Bil je plemič iz visokega rodu Furijev, ki so imeli že od nekdaj sedež v senatu. Bil je senator in prokonzul, poročen, ženi je bilo ime Pavlina (bila je hči sv. Pavle). Otrok nista imela.
Sodobniki: sv. Hieronim, sv. Evstohija, sv. Pavlin iz Nole, sv. Avguštin, sv. Fabiola; papeži Damaz, Siricij, Anastazij, Inocenc; cesarji Konstancij II. Valentinijan, Gracijan, Teodozij.
Zavetnik: Nima posebnega patronata.
Zmota: Donatizem, proti kateremu se je boril tudi sv. Pamahij, severnoafriško shizmatično gibanje, ki se imenuje po škofu Donatu. Njegovi začetki segajo v dobo preganjanj, ko so nekateri škofje oblastnikom izročili svete knjige (traditores). Po mnenju radikalnih kristjanov ti niso mogli več podeljevati zakramentov. Zelo so poudarjali češčenje mučencev in nasprotovali centralizmu rimskega cesarstva.
Kreposti: Že v senatu naj bi bil voditelj krščanske skupnosti. Po smrti svoje žene leta 395 je začel živeti asketsko, senatorski škrlat je zamenjal za obleko preprostega človeka, svoje premoženje pa dal v dobrodelne namene. Boril se je za čistost krščanskega nauka in pravovernost.
Dela: Bil je velik dobrotnik Cerkve, v Ostiji je dal zgraditi veliko prenočišče, skupaj s sv. Fabiolo je poskrbel za gradnjo bolnišnice za bolne romarje, ob svojem domu na Celijski gori v Rimu pa je zgradil baziliko, ki se je najprej imenovala po njem, kasneje pa je postala znana kot bazilika sv. Janeza in Pavla, zaradi njunih relikvij, ki počivajo v njej.
Upodobitve: Redke upodobitve ga prikazujejo v senatorski obleki oz. v preprosti, navadni tuniki.
Goduje: 30. avgusta.
Misel:»Drugi možje trosijo vijolice in vrtnice, lilije in škrlatno cvetje na grobove svojih soprog in skušajo v izpolnjevanju teh dolžnosti tešiti svojo srčno bolečino; moj prijatelj Pamahij pa škropi sveti pepel in častitljive kosti z balzamom usmiljenja« (sv. Hieronim).
Vir