Ob rojstvu okoli 790 je Radbert izgubil mater. Tako je dobil prvo vzgojo v ženskem samostanu Soissons. Dasi je tonzuro že prej dobil, se je šele v zreli dobi odločil za meniško življenje v Korbiju (Corbie, vzhodno od Amiensa v severni Franciji). Bil je učenec sv. Adalharda, ki je bil že od ok. 775 opat v Korbiju, a je kmalu postal Radbert sam sloveč bogoslovni učenjak in učitelj. Leta 822 je skupaj z bratom Walom in Adalhardom ustanovil samostan v Novi-Corbie ali Korvey ob Weseri. Vendar so ga kmalu poklicali nazaj v Corbie, da je vodil samostansko šolo. Od 845 je bil opat, 851 pa se je odpovedal, da se posveti samo učenju.
Pashazij Radbert je bil največji teolog svojega stoletja. Zaslovel je zlasti s spisom o sveti evharistiji, s katerim je bil daleč pred svojim časom, ki pa je izzval tudi mnoge spore. Spis (naslov ima De corpore et sanguine Domini) velja kot prva znanstvena monografija o evharistiji; prinesla mu je častni naslov “teolog evharistije”. Kakor so njegove nauke osporavali že njegovi sodobniki, jih zgodovina dogem vendarle priznava za pomembno razvojno stopnjo na poti k pojmovanju transsubstanciacije. Radbert je imel svoje stališče tudi v vprašanju o odnosu »ene daritve in mnogih maš«. Takole pravi: »V korist Cerkve in naših duš doživi velika, vse obsegajoča odrešitvena daritev na Kalvariji v maši svojo predstavo in sadovi odrešenja v njej so dodeljeni posameznikom.«
Tudi v komentarju k Matejevemu evangeliju se je Radbert izkazal kot najbolj izviren mislec med sodobniki. V dvanajstih knjigah tega dela se stalno sklicuje na cerkvene očete, jih pa tudi kritizira. Izrecno navaja vse uporabljene vire, vendar kaže komentar tudi presenetljivo mnogo lastnega dela.
Njegova razprava o treh božjih krepostih je bila namenjena pouku novincev v samostanu v Korveyu. Iz njegovega Marijinega češčenja je nastal komentar k 44. psalmu. S tem komentarjem in z drugimi spisi je Pashazij Radbert veliko prispeval k pospeševanju Marijinega češčenja v srednjem veku. Radbert je umrl 26. aprila 860. Že sodobniki so ga zaradi njegove ponižnosti in miroljubnosti imeli za svetnika. Njegovo ime so klicali v litanijah kot sv. Radbert. Ime Pashazij si je dodal kot menih.
Za svetnika ga je razglasil leta 1058 s papeževim pooblastilom nadškof Gvido iz Amiensa.
Vir: Miklavčič,Maks/Dolenc,Jože: Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov, Ljubljana 1973.
V samostanu Corbie [korbí] (v Névstriji), sveti Pasházij Radbert, opat, ki je zelo jasno razložil resnico o skrivnosti evharistije Gospodovega Telesa in Krvi.
Vir