sveti Pavel od Križa – duhovnik

Pavel od Križa Zavetnik pasijonistov
Imena: Pavel, Pave, Pavl, Pavle, Pavlek, Pavli, Pavlimir, Pavlo, Paolo, Paula, Pavla, Pavlina, …

Sveti Pavel od Križa se je rodil v Piemontu leta 1694 v družini drobnega trgovca, obubožanega plemiča. Resna in pobožna mati ga je učila ljubezni do molitve in premišljevanja Kristusovega trpljenja. Vedno ga je privlačila samota, tako da je že kot laik začel ustanavljati samostane po pravilu najpopolnejšega uboštva, kar mu je nakopalo hudo nasprotovanje s strani drugih redov. S papeževo podporo pa je vztrajal in ustanovil kongregacijo »Jezusovih ubožcev« ali pasijonistov in pasijonistk. Leta 1727 je postal duhovnik, umrl pa je v Rimu 1775. Bil je eden najboljših pridigarjev svojega časa, najprepričljivejša pridiga pa je bilo njegovo življenje, ki je vseskozi odsevalo njegova mistična načela: človek naj odmre sebi, vsak dan premišlja in se ves potopi v Kristusovo trpljenje. Sebe je hudo pokoril, od drugih pa tako strogega življenja ni zahteval. Samozatajevanja se je učil od Janeza od Križa in Terezije. Z 29 leti je bil deležen najvišje milosti duhovne poroke, zatem pa je prišlo 45 let najgloblje zapuščenosti.

»Zelo koristno in sveto si je predstavljati v duhu Gospodovo trpljenje in razmišljati o njem, zakaj po tej poti dospeš do združitve z Bogom. V tej sveti šoli se namreč učiš modrosti; v njej so se je naučili vsi sveti. Ko bo namreč križ našega ljubljenega Jezusa globlje zasadil korenine v vašem srcu, boste peli: ‘Trpeti in ne umreti’ ali ‘Trpeti ali umreti’ in še bolje: ‘Niti trpeti niti umreti, ampak popolnoma se spreobrniti k božji volji.’

Janez od KrižaLjubezen je namreč krepost, ki nas povezuje z bolečinami ljubljenega in jih dela naše … Bodite torej vztrajni v izvrševanju vseh kreposti, zlasti v posnemanju ljubljenega Jezusa v trpljenju, saj je to vir čiste ljubezni. Tako ravnajte, da bo vsem znano, kako nosite ne samo znotraj, ampak tudi na zunaj podobo Križanega, ki je vzor vse dobrote in prizanesljivosti … Skrijte se torej v križanem Jezusu in ne želite ničesar drugega, kakor da se vsi v vsem spreobrnejo k njegovi volji.

Ko boste resnično vzljubili križanega Kristusa, boste v svetišču svoje notranjosti nenehno obhajali praznik križa; molče vztrajajoč v potrpežljivosti in ne da bi se zanašali na kakšno stvar. Ker je treba praznike slaviti v veselju, bodo tisti, ki ljubijo Križanega, obhajali praznik križa v molčečem potrpljenju ter z nasmejanim in vedrim obrazom, tako da bo to ostalo prikrito ljudem in znano samo najvišjemu Dobrotniku. Ker spada k vsakemu prazniku tudi slovesna pojedina, imejte za hrano božjo voljo po zgledu naše križane ljubezni.«
Sveti Pavel od Križa, duhovnik, ustanovitelj pasijonistov, goduje 19. oktobra
Vir

»Čutil sem, da so mi besede prihajale iz srca,« je izjavil sv. Pavel od Križa potem, ko je napisal redovna pravila za svoj red, v katerem je želel združiti samotno življenje kartuzijanov in trapistov z dejavnostjo jezuitov ali lazaristov. Še kot laik je začel oznanjevati pokoro in voditi duhovne vaje. Prvi se mu je pridružil rodni brat Janez Krstnik, kasneje še njun brat Anton. Sv. Pavla od Križa še danes štejejo med največje pridigarje njegovega stoletja.

Ime: Pri krstu je dobil imeni Pavel Frančišek. Pavel izhaja iz latinskega imena Paulus, to pa iz pridevnika paulus v pomenu »majhen«. Frančišek pa pomeni »nanašajoč se na Franke, frankovski, Frank«.
Rodil se je 3. januarja 1694 v Ovadi v Piemontu v Italiji, umrl pa 18. oktobra 1775 v Rimu, prav tako v Italiji.
Družina: Bil je drugi izmed šestnajstih otrok obubožane plemiške družine Danei. Njegov oče Marko je imel manjšo trgovino, mati pa je bila Ana Marija, roj. Massari.
Mladost: Sprva je veliko pomagal očetu v trgovini, kasneje pa so ga starši poslali v šolo, kjer je hitro napredoval. Že kot laik je začel spokorno živeti in poučeval katekizem v domači župniji ter zbiral okoli sebe prve člane svojega reda. 7. junija 1727 ga je papež Benedikt XIII. posvetil v duhovnika.
Skupnost: Ustanovil je red »Jezusovih ubožcev«, ki se je kasneje preimenoval v red pasijonistov. Ti poleg običajnih redovniških zaobljub čistosti, uboštva in pokorščine naredijo še četrto: da bodo premišljevali predvsem Kristusovo trpljenje in oznanjali njegov pomen. Red je razširjen zlasti v ZDA in Kanadi.
Zavetnik: svojega reda.
Kreposti: Že v otroštvu je veliko premišljeval Kristusovo trpljenje in ljubil samoto, da je laže molil. Veliko se je pokoril ter zelo strogo živel.
Videnje: Pri 26 letih je v videnju videl sebe, oblečenega v habit, ki ga bodo nosili on in njegovi bratje: dolg, črn plašč, na njem pa na prsih izvezeno belo srce s križem in napisom: »trpljenje Jezusa Kristusa«. Ob tem je zaslišal besede: »Tu vidiš, kako čisto mora biti srce, ki nosi v sebi zapisano sveto ime Jezusovo.«
Mistika: Temeljne misli njegove mistike so: odmreti samemu sebi, dnevno premišljevati, biti otrok pred Bogom, potopiti se v Kristusovo trpljenje.
Doživetja: Z devetindvajsetimi leti je bil deležen najvišje milosti duhovne poroke, zatem pa je prišlo 45 let najgloblje zapuščenosti.
Upodobitve: Na upodobitvah je v črnem habitu svoje redovne skupnosti; ob sebi ima knjigo, lilijo, križ, rožni venec, mrtvaško glavo ali orodje za trpinčenje. Ohranjena je tudi njegova avtentična podoba, pa tudi posmrtna maska.
Goduje: 19. oktobra, prej 28. aprila, v ZDA pa 20. oktobra.
Beatifikacija: Papež Pij IX. ga je 1. oktobra 1852 razglasil za blaženega, 29. junija 1867 pa za svetnika.
Grob: Umrl je v samostanu sv. Janeza in Pavla v Rimu, kjer v samostanski kapeli hranijo in častijo njegove relikvije. Soba, v kateri je umrl, je ostala takšna, kakršno je zapustil.
Misel: »Poglej obraz Križanega, ki te vabi, da mu slediš. On ti bo oče, mati – on ti bo vse.«
Vir