Atributi: lev, jabolko, angel, krona in hudič
Imena: Saba, Sava, Savo, …
Rodil se je premožnim staršem v Kapadociji leta 439. Oče, stotnik, je bil poklican v vojsko in je oddal petletnega sinka svojemu bratu Hermiju v varstvo. Stričeva žena pa je tako grdo ravnala z njim, da je fantič pobegnil k drugemu stricu, Gregoriju. Zdaj sta se začela strica med seboj prepirati, pa ne toliko zaradi Saba, kolikor zaradi njegovega premoženja. Sabi je bila zoprna lakomnost obeh stricev in se je zato odpravil v samostan, kjer je bil vsem bratom vzor.
Kasneje je odšel v Sveto deželo v samostan sv. Evtimija blizu Jeruzalema. Tam se je naselil na visoki gori, ob katere vznožju je ob deževnem vremenu šumel hudournik. Živež so mu bile korenine in zelišča. Ko je bil hudournik blaten ali suh, je moral po vodo celo uro daleč. Jarek pa je bil tako strm, da se je moral po dolgi vrvi, ki si jo je privezal pri vratih svoje »samije«, spuščati v globino in si spet po njej pomagati nazaj v višino.
Ko se je Saba pozneje dal posvetiti v mašnika, se mu je pridružilo veliko tovarišev. Saba je postal opat. Ustanovil je še več drugih cvetočih samostanov, vse na področju svetega mesta Jeruzalema, tako da je njihovo število naraslo na sedem. Leta so mu potekala kakor doslej: v delu, spokornih vajah in molitvi, dokler se ni leta 511 prikazal v javnosti. Tedaj so Palestino in dežele Bližnjega vzhoda pretresali verski prepiri. V spore okrog krivih naukov tedanjega časa so bili nujno vpleteni tudi menihi. Tako pravoverne kakor nepravoverne skupine tedanjih bogoslovnih učenjakov so imele med menihi svoje zagovornike. Šlo je predvsem za vprašanje ene ali dveh oseb v Kristusu. Saba je bil na pravoverni strani in zagovarjal sklepe kalcedonskega vesoljnega cerkvenega zbora, ki je dokončno odločil, da sta v Kristusu dve naravi (božja in človeška) in ena oseba (božja).
Latinski Zahod ni velikega zastopnika vzhodnega meništva nikoli tako cenil kakor Vzhod, ki mu je dal naslov: »Bogonosec, svetnik, prebivalec svetega mesta, zvezda puščave, patriarh menihov«. Umrl je star okoli sto let.
Goduje 5. decembra.
Vir
Blizu Jeruzalema, sveti Saba, opat, ki je bil rojen v Kapadóciji. Šel je v judovsko puščavo, kjer je v sedmih samostanih ustanovil nov način puščavniškega življenja, ki so bili imenovani lavre. Samotarje je zbral pod enim predstojnikom v Veliki Lavri, pozneje poimenovani po njegovem imenu. Preživel je tam mnogo let, blestel je po zgledu kreposti in se stalno bojeval za kalcedonsko veroizpoved.
Vir