sveti Sikst II. – papež in mučenec

sveti Sikst II.Sikst (ali Ksist) II. je bil izvoljen za poglavarja Cerkve po smrti svetega Štefana I. leta 257, a ni vladal niti leto dni. Njegov spomin počasti Cerkev pri vsaki maši, ko pred povzdigovanjem izgovori njegovo ime med imeni mučencev. čeprav so ga med vsemi zgodnjimi papeži mučenci zelo častili, je njegov diakon Lovrenc, ki je umrl mučeniške smrti štiri dni za njim, polagoma zasenčil njegovo češčenje in je njegov spomin prešel močneje v zavest krščanskega ljudstva.

O Sikstovi mučeniški smrti sta se ohranili dve poročili, ki se opirata deloma na zgodovinske podatke, deloma na ljudsko izročilo. Cesar Valerijan je leta 257 kristjanom pod smrtno kaznijo prepovedal shajati se v katakombah. Tako se je primerilo, da so vojaki vdrli v katakombe sv. Pretekstata, ko je papež Sikst imel med mašo nagovor na zbrane vernike. Papeža in njegovih šest spremljevavcev, dva diakona in štiri subdiakone so prijeli in jih obglavili. Sikstovo truplo so kristjani pozneje prenesli v Kalistove katakombe. Drugo poročilo pa pravi, da so Siksta zatožili, da uči Jezusov nauk. Prijeli so ga in prepeljali v Martov tempelj, kjer so mu dali na izbiro, da daruje poganskemu bogu ali pa umrje. Sikst ni hotel darovati, zato so ga odpeljali na morišče in usmrtili.

Pokopali so ga v Kalistovih katakombah, kjer so ob vhodu v 4. stoletju sezidali cerkvico sv. Siksta in sv. Cecilije. Najzanesljivejše je poročilo, da so ga 6. avgusta 258 v začetku Valerijanovega preganjanja med obhajanjem svete evharistije v Kalistovih katakombah napadli in obglavili. Istega dne sta mučeniško umrla tudi njegova diakona Felicisim in Agapit. Rimski martirologij se istega dne spominja tudi njegovih subdiakonov, mučencev Januarija, Magna, Vincencija, Štefana in Kvarta. Sikstov grob je še danes v Kalistovih katakombah v kapeli papežev (Cappella dei Papi), kjer so v 3. stoletju pokopavali rimske škofe. Njegov god se od leta 354 obhaja skupaj s svetima Felicisimom in Agapitom. Slikar Rafael ga je ovekovečil na sloviti sliki Sikstinska Madona. Upodabljajo ga z mečem ali z mošnjo, časte ga kot zavetnika dobre letine grozdja in fižola, priporočajo se mu nosečnice in bolniki z bolečinami v vratu in hrbtu.
Vir = Leto svetnikov