sveti Timotej – škof in mučenec

TimotejAtributi: kij, kamni,
 Imena: Tim, Time, Timej, Timen, Timo, Timotei, Timoteo, Timoti, Timy; Tima, Time, Timoteja
»Moj dragi in zvesti sin v Gospodu« (1 Kor 4,171 Kor 4,17
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

17 Prav zato sem vam poslal Timoteja, ki je moj dragi in zvesti sin v Gospodu in vas bo spomnil mojih potov v Kristusu, kakor povsod v vsaki cerkvi učim. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
): – »Upam v Gospodu Jezusu, da vam bom kmalu poslal Timoteja, tako da bom tudi sam potolažen, ko bom zvedel, kako je z vami: Nimam namreč nikogar drugega, ki bi mu bil podoben po srcu in bi se tako iskreno zavzemal za vaše zadeve… Poznate njegovo preizkušenost, ker je z mano kakor sin z očetom služil evangeliju« (Flp 2, 19-22Flp 2, 19-22
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Pavel priporoča Timoteja in Epafrodita 19 Upam v Gospodu Jezusu, da vam skoro pošljem Timoteja, da bom tudi jaz mirnega srca, ko zvem, kako je z vami. 20 Nikogar namreč nimam, ki bi z menoj enako čutil in za vas iskreno skrbel. 21 Kajti vsi iščejo svoje, ne tega, kar je Jezusa Kristusa. 22 Da je pa on preskušen, veste, ker mi je pomagal pri evangeliju kakor sin očetu. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Tako govori apostol Pavel o svojem najdražjem učencu Timoteju. Izmed štirinajstih Pavlovih pisem samo tri ne omenjajo Timoteja, v vseh drugih ima apostol narodov zanj kakšno prisrčno besedo, pohvalo, pozdrav. Dve pismi pa je pisal njemu samemu in vanju tako rekoč izlil svoje očetovsko srce.

 Timotej je bil sin pogana in Judinje iz Listre v Mali Aziji. Mati in stara mati sta ga od detinskih let učili spoznavati Sveto pismo stare zaveze. Na svojem prvem misijonskem potovanju je Pavel spreobrnil vse tri: staro mater, mater in sina Timoteja. Na drugo misijonska potovanje pa je apostol že vzel Timoteja s sabo in ga poslal pozneje v Solun, da bi tam vernike utrdil v veri, kar je Timotej izvrstno opravil. Na tretjem potovanju ga je Pavel poslal iz Efeza v Korint.
V Jeruzalemu so Judje Pavla prijeli in bi ga bili umorili, da ga ni rešil rimski stotnik, ki ga je potem poslal v Cezarejo, kjer je Pavel ostal več ko dve leti v ječi. Pavel se je tedaj pritožil na cesarja kot rimski državljan. Poslali so ga v Rim. Tam je bil apostol spet dve leti v ječi. Timotej svojega učitelja tudi v ujetništvu ni zapustil. Iz Rima je poslal Pavel Timoteja v Filipe. Pozneje, rešen rimske ječe, ga je v Efezu, glavnem mestu Male Azije, posvetil leta 65 za škofa. Ko je bil Pavel drugič v rimski ječi, ga je zvesti učenec spet obiskal in ostal pri njem do njegove mučeniške smrti leta 67.
Timotej je bil rahlega zdravja, toda v slabotnem telesu je bivala pogumna duša. Skupaj s svojim velikim učiteljem je v službi evangelija prehodil skoraj ves takrat znani svet in potem do smrti vodil škofijo v Efezu.
Goduje 26. januarja.
Vir

TimotejTimotej je grško ime in pomeni ‘Bog časti’. Slovanska inačica bi mogoče lahko bila ‘Bogoslav’, ampak to niti ni pomembno. Rojen je v Listri, okoli 200 km SZ od Tarza, v letih med 25 in 30. Oče je bil pogan, mati pa kristjanka. Mati se je klicala Evnika, babica po materi pa Lida. Evnika je bila eden prvih snopov Pavlove in Barnabove evangelizacije Listre leta 47-49.
Judovsko Sveto pismo je začel preučevati že v otroštvu, kar je za judovskega dečka običajno. Timotej in Pavel sta se prvič srečala v domači Listri, ko je Pavel bil na svojem drugem misijonskem potovanju leta 50-52. Timotej je takrat že bil ugleden mlad kristjan in priljubljen vsaj v dveh cerkvah: v Listri in Ikoniji. Pavlu so ga kot spremljevalca in pomočnika priporočili prav bratje in starešine iz teh dveh občestev. Da je bil mlad, naslutimo iz Pavlovh besed: „Nihče naj te ne prezira zaradi tvoje mladosti.“ Kot sin pogana Timotej ni bil obrezan, zato ga je Pavel dal obrezati, da ne bi bila v pohujšanje judom v diaspori. Vir Vzhodne Cerkve celo navaja, da je Pavel osebno obrezal Timoteja. Iz Pavlovih besed je razbrati, da je bil Timotej krhkega zdravja in da je imel težave z želodcem. Timotej je v Listri zamenjal Barnaba. V službo je bil postavljen na posebni svečanosti. Starešine cerkve (prezbiterij) so ga ordinirali s polaganjem rok. Takrat je najbrž prejel tudi posebne karizme (darove Duha)“. Njegova služba je bila služba evangelista.
S Pavlom in Silom je na drugem Pavlovem misijonskem potovanju prehodil Malo Azijo (današnja Turčija) do Troje, od tam pa je odšel v Makedonijo. V Filipih so se možje zapletli v spor z lokalnim prebivalstvom. Nekdo je namreč svojo mlado sužnjo ‘tržil’ kot vedeževalko. Pavel je iz dekleta izgnal nečistega duha, nakar ni več mogla vedeževati in gospodarji so ostali brez dobička. Zagnali so vik in krik in zoper apostole naščuvali someščane. Pavel in Sila sta jo skupila. Najprej so ju hudo pretepli, nato pa še vrgli v ječo. Timotej pa je odnesel celo kožo. Po neprijetni in boleči izkušnji v Filipih in Bereji je moral Pavel hitro naprej v Atene in tam je zopet našel Timoteja. Poslal ga je v Tesalonike (Solun) k novi krščanski skupnosti, da bi jih opogumil in poizvedel kako rasejo v veri. Na poti iz Soluna sta se Timotej in Pavel pet srečala v Korintu. Poročal mu je o duhovnem stanju Tesaloničanov in mu nato pomagal pri ustanavljanju cerkvene občine.
Naslednje srečanje se je zgodilo na Pavlovem tretjem misijonskem potovanju, tokrat v Efezu. Od tam sta pisala Filipljanom in Filemonu. Z nekim drugim Pavlovim sodelavcem, ki se je klical Erast je Timotej odšel v Makedonijo in nato v Korint. Korinčanom izroči Pavlovo pismo. V drugem pismu Korinčanom ga Pavel spet imenuje so-pošiljatelja pisma; iz Korinta kasneje Pavel piše Rimljanom in Timotej je z njim, saj jim Pavel pošlje tudi Timotejeve pozdrave. Iz Korinta je šel Timotej spet v Trojo, kjer je počakal Pavla, ki se je na koncu tretjega misijonskega potovanja odpravljal v Jeruzalem.
Iz Pisma Hebrejcem je še moč zaslutiti, da je Timotej bil nekje zaprt. Heb 13,23Heb 13,23
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

23 Vedite, da je naš brat Timotej oproščen. Če prav kmalu pride, vas bom z njim obiskal. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
namreč pravi, da je ‘naš brat Timotej osvobojen’. Verjetno je, da je bil Timotej ob Pavlu, ko je le-ta bil zaprt v Cesareji, morda tudi v Rimu. Tradicija še dodaja, da se je Timotej po Pavlovi mučeniški smrti leta 76, kateri je bil priča, ustalil v Efezu in je bil prvi škof efeške cerkve. Za škofa ga je posvetil apostol Pavel dve leti prej. V Efezu je, kot pravi tradicija, umrl mučeniške smrti v starosti 80 let. Timotej se je namreč uprl poganskemu praznovanju, posvečenem boginji Diani (Arteamidi). Someščanom je pridigal, da naj se spreobrnejo k pravemu Bogu. Besni pogani so ga najprej pretepli, ga vleki po ulicah in na koncu kamenjali. To je bilo v času vladavine Domiciana (81-96), ali Nerva (97-98). Pokopan naj bi bil v kraju Pion.
Nekaj njegovih relikvij so v četrtem stoletju shranili v Cerkvi Svetih apostolov v Carigradu. To naj bi se zgodilo leta 365. Leto kasneje so tja prinesli tudi kosti apostola Andreja in evangelista Luka od koder so leta 1239 prenesene v Italijo in jih hranijo v stolnici Termoli (Molise).
Začel je kot evangelist, dokončal pa kot škof (naslednik apostolov). Timotej je bil škof že v prvem stoletju. Torej nimajo prav oporečniki, večinoma iz vrst ne-episkopalnih protestantskih cerkva, ki trdijo, da je škofovska služba iznajdba poznejših časov. Vzhodna tradicija uvršča Timoteja med 70 apostolov, ki jih je Jezus poslal oznanjati evangelij. Ta podatek je zelo zanimiv, saj bi to pomenilo, da je sam gospod Jezus imel med svojimi učenci neobrezanega pol-pogana! Vsekakor bi bilo zanimivo pri Vzhodnih bratih poizvedeti na kakšnih argumentih stoji to izročilo. Za Timoteja velja, da je živel v celibatu. Nekaj časa je pri njem bival tudi apostol Janez. Po nekem viru naj bi svoja zadnja leta po izgnanstvu na Patmosu preživel prav pri Timoteju. Možno je, da je Timotej še poslušal Jezusovega ‘ljubljenega učenca’, saj je Janez umrl v visoki starosti okoli leta 104. Timotej pa je bil Pavlov ‘ljubljeni učenec’, saj je s Pavlom skoraj na vsakem koraku, vse do apostolove smrti. Pavel ga pohvali: „Ti pa si krenil za menoj v mojem nauku, vedênju, namenu, veri, potrpežljivosti, ljubezni, stanovitnosti…“
Timoteja je ‘poljubila milost’. Če drži trditev Vzhodnih bratov, kar je sicer malo verjetno, je služil Kristusu prej kot Pavel in ne preseneča nas, da je tudi v njegovem domačem kraju nastala krščanska občina in da so ga prav njegovi bratje iz domače cerkve priporočili velikemu apostolu poganov. Njegova biografija s Pavlovo biografijo. Učenec se ni nikdar ločeval od učitelja, razen ko je to zahtevalo božje delo. Sodeloval je pri ustanavljanju krščanskih občestev v Filipih, v Solunu, v Bereji, Korintu in Efezu. Na Pavlovem drugem potovanju so delovali v glavnem v Makedoniji.
Vir