sveti Vital iz Ravene – mučenec

sveti Vital iz Ravene - mučenecVital (lat. Vitalis, kar pomeni v slovenskem jeziku življenjski) je bil mučenec zgodnje krščanske dobe. Njemu je posvečena sloveča cerkev San Vitale v Raveni, kjer je tudi upodobljen v korni niši. Tudi ena izmed cerkva v Rimu je posvečena temu svetniku. Njegove relikvije hranijo tudi v cerkvi S. Vitale v Benetkah in v Marijini cerkvi v Kolnu. Legenda pripoveduje, da sta bila njegova sinova sveta Gervazij in Protazij (gl. 19. junij), ki sta umrla mučeniške smrti v Milanu. Novi koledar opušča praznovanje njunega godu, ker o njima ni ohranjenih nobenih drugih podatkov kakor to, da je sv. Ambrož našel v četrtem stoletju njune posmrtne ostanke. God sv. Vitala se obhaja 28. aprila. Večkrat ga zamenjujejo s sv. Vitalom iz Bologne, ki je umrl kot mučenec skupaj s sv. Agrikolo. Tudi telesne ostanke teh dveh svetnikov so odkopali v navzočnosti sv. Ambroža. Med svetniki s tem imenom je tudi sv. Vital, salzburški škof in naslednik sv. Ruperta (gl. 27. marec); njegov god se obhaja 20. oktobra.

Sv. Vitala iz Ravene upodabljajo kot vojščaka na belcu, z zmagoslavno zastavo v roki ali z bojnim kijem ob odprti jami. Na nekaterih slikah je upodobljen skupaj s svojo legendarno ženo Valerijo; tako ga je upodobil slikar Vittore Carpaccio na oltarni podobi v Benetkah. O njegovem življenju nam je ohranjeno le legendarno poročilo.
JdH 251—252; Wimmcr 521; BSS XII, 1230—31.
Vir: Miklavčič,Maks/Dolenc,Jože: Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov, Ljubljana 1973.

V Ravenni (v Flamíniji), spomin svetega Vitála. Na ta dan je bila, kot se poroča, posvečena v istem mestu preslavna bazilika z njegovim imenom, on pa se časti od neznanega časa skupaj s svetimi mučenci: Valérijem, Gervázijem, Protázijem in Ursicínom zaradi neustrašne vere, ki jo je trdno branil.
Vir