sveti Zaharija – papež

 

ZaharijaImena: Zaharija

Bil je zadnji papež grškega rodu. Rimljani so si zapomnili, da je bil tako do duhovščine kakor tudi revežev zelo pozoren. Znal je spretno voditi diplomacijo z Bizantinci, Langobardi in Franki.

Rodil se je v grški družini na Kalabriji in postal papež leta 741, ne da bi iskal potrditev na bizantinskem dvoru v Carigradu. Udeležil naj bi se več sinod, ki so obsojale ikonoklazem, glavno sporno vprašanje med vzhodno in zahodno cerkvijo. Srečal se je tudi z Bonifacijem, apostolom germanskih narodov. Po izvolitvi je cesarju in carigrajskemu patriarhu sporočil, da je prevzel posest Apostolskega sedeža, kar pomeni, da je želel ohraniti s carigrajskim dvorom dobre odnose. V pismih pa je tudi potrdil katoliški nauk o češčenju svetih podob in zavrnil ikonoklazem. Njegove namene so na Vzhodu dobro ocenili.

Kot papež pa je naredil še dejanje, ki je bilo zelo velikega pomena za prihodnost Cerkve na Zahodu. Po smrti Karla Martela naj bi prevzel oblast v frankovski državi majordom Hilderik ali Pipin Mali. Ta je že dejansko izvajal oblast v državi. Leta 750 je Pipin Mali poslal poslanstvo k papežu, naj odloči, kdo naj bo pravi kralj. Papež Zaharija je stvarno presojal položaj in gledal tudi v prihodnost, zato je odločil: Tisti naj bo kralj, kdor že dejansko izvaja kraljevo oblast. Hiledrik je bil odstavljen in Pipin Mali okronan za frankovskega kralja. S tem se je začela karolinška dinastija, ki je vtisnila pečat naslednjim stoletjem. Zaharija se je že dalj časa prej zanimal za frankovska vprašanja ter vzdrževal stike s Pipinom in njegovim naslednikom Karlom Velikim, ki sta podpirala zamisel sv. Bonifacija o ureditvi cerkvene organizacije v širni frankovski državi. Papež je potrdil ustanovitev novih škofij in sv. Bonifacija imenoval za svojega legata na sinodi, ki je obsodila nekatere takratne zmote. Redno dopisovanje med Bonifacijem, Pipinom in škofi je utrjevalo papeško avtoriteto med Franki. Pomembna je bila tudi sinoda vseh frankovskih škofov, ki je slovesno izrazila zvestobo Apostolskemu sedežu.

Papež Zaharija velja tudi za zelo dobrega upravitelja. Zemljišča, last Apostolskega sedeža, je razdelil med kmečko prebivalstvo in tako poskrbel, da se je podeželje naselilo in zemlja obdelovala. Posebej je treba omeniti, da je prestavil papežev sedež v Rimu z griča Palatina na grič Lateran, kjer je sezidal rezidenco. V grščino je prevedel znane Dialoge svetega papeža Gregorija Velikega. – Umrl je v Rimu 22. marca leta 752.

Papež Zaharija goduje 15.marca.

Vir