Velika sobota

Blagoslov ognjaNa Veliko soboto se Cerkev mudi pri Jezusovem grobu in premišljuje njegovo trpljenje in smrt. V petek je Jezus umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu. Sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo ogenj in vodo. Na velikonočnem ognju gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote.
Velikonočni blagoslov jedil ima posebno simboliko:
Šunka ali drugi kos mesa predstavlja Kristusovo telo.
Hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ.
Pirhi, še posebej rdeči, simbolizirajo kaplje Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi zavetje in varnost ter novo življenje, ki se prebije iz lupine – kamnitega groba.
Potica, ki je okrogla, nas spominja na trnovo krono.
Vir

Blagoslov jedilVelika sobota: Jezus mrtev leži v zapečatenem grobu. To je dan spoštljive tihote.
Zjutraj je po cerkvah v »božjem grobu« izpostavljeno Sveto Rešnje Telo v tiho češčenje, nato pa jo blagoslov ognja. Blagoslovi velikonočnih jedil se vrstijo večkrat čez dan.
Zvečer se prične velikonočna vigilija – najbolj slovesno bogoslužje celotnega cerkvenega leta. Z njim se začne praznovanje Kristusove zmage nad smrtjo. V prvem delu – slavju luči verniki doživijo zmagovito moč Vstalega. On je »Luč od luči«, ki prežene sleherno temo.

Velikonočna vigilija, je mati vseh vigilij. To je noč, ko v molitvi, premišljevanju Božje besede in ob petju verniki pričakujejo Kristusov prihod iz smrti v življenje.
Ko bedijo, naj bi bili podobni ljudem s prižganimi svetilkami, ki čakajo Gospodarja, da jih, ko se vrne, posadi za mizo in jih sam postreže, če jih najde čuječe.
Obredje velike sobote sestavljajo štirje deli:
– slavje luči,
– besedno bogoslužje,
– krstno in birmansko bogoslužje,
– evharistično bogoslužje, prva velikonočna maša, ki je po besedah sv. Hipolita Rimskega za vse kristjane velika radost, čast, jed in sladkost.
VigilijaPred cerkvijo duhovnik blagoslovi nov ogenj in z njim prižge velikonočno svečo, ki predstavlja vstalega Kristusa. Svečo slovesno prinese v sprevodu v cerkev in trikrat zapoje: ‘Kristusova luč’. Verniki odgovarjajo: ‘Bogu hvala’. Nato prižgejo od velikonočne sveče svoje sveče najprej bogoslužni sodelavci, potem si ogenj vstalega Kristusa podelijo vsi verniki med seboj.
Sledi petje velikonočne hvalnice. To je vsebinsko in glasbeno eden najlepših liturgičnih spevov. Verniki jo s prižganimi svečami stoje poslušajo.
V bogoslužju Božje besede verniki podoživijo zgodovino svojega odrešenja.
Branje Božje besede je bistvena sestavina velikonočne vigilije. Posluša se tri odlomke iz stare zaveze. Tedaj se spet oglasijo orgle in zvonovi, ki so te dni molčali. Po berilu iz nove zaveze zadoni aleluja.
Sledi tretji del velikonočne vigilije – krstno in birmansko bogoslužje. Prva Cerkev je samo v tej presveti noči delila zakrament svetega krsta. Tisti, ki so se pripravljali, prejmejo sveti krst in sveto birmo in tako postanejo Kristusovi pričevalci v današnjem svetu. Verniki jih s tiho molitvijo podpirajo.
Vsi verniki obnovijo krstne obljube. V rokah imajo prižgane sveče.
Sledi slovesno evharistično bogoslužje.Novokrščenci prinesejo na oltar darove za mašo, pri kateri so posebne molitve za praznik in novokrščene. Tudi vsi verniki položijo na oltar svoja postna premagovanja in sploh vse svoje življenje, da bo Bogu ta daritev prijetna, njim in vsemu svetu pa v zveličanje.
Vir

Cvetna nedelja
Veliki četrtek
Veliki petek
Velika sobota
Velika noč Gospodovega vstajenja
Velikonočni ponedeljek
Bela nedelja – nedelja Božjega usmiljenja