Imena: Elizabeta, Ažbeta, Beta, Beti, Betika, Betina, Betka, Elica, Elis, Elisa, Elka, Izabela, Liza, Lizabeta, Lili, Lizika.
Elizabeta je bila prva svetnica Združenih držav Amerike. Rodila se je leta 1774 v New Yorku v bogati družini, ki je pripadala episkopalni Cerkvi. V svoji mladosti je doživljala boj za neodvisnost ZDA. Zgodaj je izgubila mater. Bila pa je deležna solidne izobrazbe. Ko se je oče drugič poročil, je Elizabeta večino časa preživela pri sorodnikih. Dvajsetletna se je poročila z bogatim trgovcem Setonom in mu rodila pet otrok: dva dečka in tri deklice. Vedno pa si je prizadevala za duhovno življenje. Veliko je molila in pogosto obiskovala svojo cerkev. Pokazala je tudi dobro srce.
Z drugimi mestnimi gospemi je ustanovila »Družbo za pomoč ubogim vdovam«. Požrtvovalno je pomagala siromašnim, bolnikom in umirajočim, tako da so jo klicali »protestantska usmiljenka«. Pod duhovnim vodstvom Johna H. Hobarta je razširila duhovna obzorja svojega življenja.
Tedaj sta dve preizkušnji zadeli družino Setonovih: finančni bankrot in jetika moža in očeta Williama. Mož je z ženo in hčerko Ano leta 1803 šel iskat zdravja v Italijo, toda še isto leto je umrl v Pisi. V Livornu je tedaj Elizabeta spoznala bogato trgovsko družino Filichi, ki ji je obzirno pomagala, da se je usmerila h katoliški Cerkvi. Njeni sorodniki pa so temu odločno nasprotovali. Toda končno je premagala ovire. Elizabeta je bila sprejeta v katoliško Cerkev 14. maja 1805 v cerkvi sv. Petra v New Yorku. Njena spreobrnitev je bila radikalna odločitev.
Iz New Yorka se je preselila v Baltimore in tam ustanovila dekliško šolo. Mlade žene so se začele zbirati pri Elizabeti, da bi pod njenim vodstvom skupaj živele duhovno življenje in pomagale revežem. Baltimorski nadškof John Caroll je to skupnost leta 1810 potrdil. Živele so po pravilih usmiljenk sv. Vincencija Pavelskega s potrebnimi prilagoditvami za ameriške razmere.
Elizabeta je umrla za jetiko 4. januarja 1821. Ob njeni smrti je skupnost štela petdeset sester, delujočih na različnih področjih. Vodile so župnijsko šolo, bolnišnico, dve sirotišnici v Filadelfiji in New Yorku. Skupnost se je uspešno razvijala. Spoštovala je Elizabetine besede, da so sestre »hčerke Cerkve«.
»Mati Seton« je zapustila številne spise, iz katerih je mogoče označiti njeno duhovno podobo: odločen značaj, globoka ponižnost, nenavezanost na svet, smisel za razločevanje, kaj je božjega. Goduje 4. januarja.
Vir
Kljub temu da je Elizabeta Seton odraščala v newyorški visoki družbi in se poročila z bogatim poslovnežem, je v sebi vseskozi gojila izreden čut za reveže in vse, ki so bili v stiski. Kolikor je mogla, jim je pomagala ter v ta namen tudi ustanovila skupnost »usmiljenih sester« in si vzela za vzor vodilo sv. Vincencija Pavelskega.
Ime: Izhaja iz hebrejskega imena Elišeba, katerega prvotni pomen je »moj Bog je polnost, moj Bog je moja prisega« (El – Bog, šeba – sveto število sedem, na katero so prisegali).
Rodila se je 28. avgusta 1774 v New Yorku v Ameriki, umrla pa 4. januarja 1821 v Emmitsburgu, prav tako v Ameriki.
Družina: Rodila se je v episkopalni družini s tremi otroki. Njen oče Richard je bil zdravnik, mati Katarina, roj. Charlton, pa ji je umrla, ko je bila stara tri leta. Pri 19 letih se je poročila z bogatim poslovnežem Williamom Mageejem Setonom. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Ana Marija, William, Richard, Katarina in Rebeka.
Spreobrnjenje: Na njeno spreobrnitev je vplivalo življenje v Italiji, v Livornu, kamor je odšla z bolnim možem, ki je tam tudi umrl. Ko se je vrnila v Ameriko, je bila 14. marca 1805 uradno sprejeta v katoliško Cerkev.
Skupnost: Leta 1809 je ustanovila redovno družbo sester krščanske ljubezni sv. Jožefa (Sisters of Charity), ki deluje po vodilu sv. Vincencija Pavelskega. To je bila prva ženska redovna skupnost v Severni Ameriki in je še danes zelo razširjena po vseh Združenih državah Amerike. Njihova posebna karizma je vzgoja in skrb za pomoči potrebne.
Ustanove: Njena prva ustanova je bila zasebna šola v Bostonu, sledila pa ji je šola za dekleta v Baltimoru, ki velja za začetek in temelj katoliškega šolstva v okviru župnij v Ameriki.
Kreposti: Elizabeta je bila prijetna in omikana. Bila je žena molitve in služenja. Posebej je častila evharistijo in Marijo ter prebirala in študirala Sveto pismo.
Zavetnica: katoliških šol, mesta Shreveport v Louisiani, zvezne države Maryland, pomorskega apostolata (dva njena sinova sta delala na morju); je tudi priprošnjica proti smrti otrok in staršev, pravnim problemom; ljudi, ki jih zasmehujejo zaradi njihove pobožnosti.
Upodobitve: Upodabljajo jo kot mlado ženo (umrla je stara komaj 46 let) v črni redovni obleki tistega časa z značilnim pokrivalom; večkrat tudi obdano z otroki, njen atribut pa je rožni venec v roki.
Beatifikacija: Za blaženo jo je razglasil papež Janez XXIII. 17. marca 1963, Pavel VI. pa 14. septembra 1975 za svetnico.
Čudeži: V postopku za njeno beatifikacijo so priznali tri čudeže, ki so se zgodili na njeno priprošnjo: ozdravljenje od raka, levkemije in hudega vnetja možganske opne.
Goduje: 4. januarja.
Misel: »Prvi namen našega vsakdanjega dela je izvrševanje božje volje; drugi, da delamo tako, kot si to on želi; tretji, da delamo nekaj zato, ker je takšna njegova volja.«
Vir
V Emmetsburgu (v Marylandu, v Severni Ameriki), sveta Elizabeta Ana Seton, ki je sprejela katoliško vero, ko je postala vdova. Skrbno se je posvečala učenju deklic in hranjenju revnih dečkov s sestrami Kongregacije ljubezni svetega Jožefa, katero je ustanovila.
Vir