Med ženskami, ki so bile prav tako ubite iz sovraštva do vere, pa je bila na primer Carmen Godoy Calvache de Coromina. V trenutku smrti je bila stara 49 let. Svoj denar je velikodušno namenjala za dobrodelnost. K staršem, ki so imeli bolne otroke, je sama pošiljala zdravnike in nato poplačala stroške. Na začetku preganjanja ji je bilo odvzeto vse njeno imetje, denar, bančni računi in druga lastnina. Zasedli so tudi njeno domovanje. Njo so zaprli in podvržena je bila vsem možnim oblikam trpinčenja. Obsojena je bila na lakoto in žejo, večkrat je bila zabodena, na pol utopljena v morju in nazadnje, ponoči konec leta 1936, po mučenju živa pokopana v pristaniški krčmi, medtem ko so se njeni mučitelji upijanjali in se ponašali s svojo podlostjo.
Vir
Carmen Godoy Calvache se je rodila 12. septembra 1888 v Adri v pokrajini Almería in bila krščena tri dni po rojstvu v župnijski cerkvi Brezmadežnega spočetja v domačem kraju.
16. januarja 1916 se je poročila z Antoniom Marío Colomino Bignatijem, nekdanjim možem ene od svojih sester, ki ji je obljubil, da se mu bo po njeni smrti pridružila v zakonu. Zakonca sta imela štiri otroke, od katerih sta dva umrla v otroštvu.
Ko je Carmen pričakovala zadnjega otroka, je Antonio umrl in jo pri 37 letih zapustil kot vdovo. Nato se je preselila k ostareli teti Emiliji in se posvetila vzgoji svojih otrok v dobre katoličane.
Svojim podrejenim je pošteno dajala plače, sicer pa je velik del svojega bogastva uporabljala za dobrodelna dela: vsak dan je na primer delila kruh ribičem. Bila je zvesta sodelavka svojega župnika don Luisa Eduarda Lópeza Gascona, ki je začel zbirati sredstva za obnovo župnijske cerkve, ki so jo leta 1932 požgali republikanci.
Zaradi tega so jo odkrito preganjali, zato je pobegnila v Madrid, vendar so jo avgusta 1936 aretirali in internirali v bolnišnico Princess v istem mestu. Nato so jo odpeljali nazaj v Adro, kjer je morala ostati zaprta na svojem domu.
Poleg psihičnega mučenja je bila deležna tudi fizičnih preizkušenj: preganjalci ji niso dovolili, da bi se preoblekla, in ji dajali piti le urin. Njihov cilj je bil, da bi jo prisilili k izročitvi seznama dobrotnikov, vendar je vedno odgovarjala: „Svoj kovček imam pripravljen za večnost. Z mano in mojimi otroki lahko naredite, kar hočete, toda seznama vam ne bom dala“.
Mučili so jo več kot štiri mesece, vendar ni razkrila niti enega imena. Večkrat so jo pretepli in posilili ali odpeljali v pristanišče, da bi jo utopili, nato pa so ji odrezali eno od prsi. Poleg tega so preganjalci ubili enega od njenih bratov, njeno teto pa internirali v azil.
Nazadnje so jo v noči med koncem leta 1936 in začetkom leta 1937 odpeljali v laguno Albufera de Adra in jo z motiko udarili po glavi. Po nadaljnjem pretepanju so jo živo zakopali; stara je bila 49 let.
Carmen Godoy Calvache je skupaj z Emilijo Fernández Rodríguez de Cortés ena od dveh žensk na seznamu 115 mučencev škofije Almería, na katerem je tudi župnik iz Adre, pater Luis Eduardo López Gascón. Vsi so bili beatificirani 25. marca 2017 v mestu Aguadulce v bližini Almeríe.
IT
Blažena Carmen Godoy Calvache De Coromina, znana tudi kot Carmen Godoy, je bila pobožna laikinja, ki je živela v nadškofiji Granada v Španiji. Rodila se je 12. septembra 1888 v Adri v Almeriji v Španiji.
Carmen je bila poročena z Antoniom Marío Colomino Bignatijem in skupaj sta imela štiri otroke. Žal sta dva od njunih otrok umrla v otroštvu, kar je v družino prineslo veliko žalost. Kljub tem težavam je Carmen ostala trdna v svoji veri in dejavno sodelovala v lokalni katoliški skupnosti.
Med njenimi pomembnimi prispevki je bilo njeno sodelovanje pri zbiranju sredstev za obnovo cerkve, ki so jo leta 1932 požgali komunisti. Njena predanost in zavezanost veri sta se kazali v njenih prizadevanjih v podporo cerkvi in njeni obnovi.
Carmen je bila osebno predana tistim, ki so imeli manj sreče, zlasti najrevnejšim prebivalcem svojega mesta, še posebej ribičem. Njena dejavna vera jo je vodila k temu, da je priskočila na pomoč tistim, ki so jo potrebovali, in tako utelešala nauke Jezusa Kristusa.
Vendar pa je med preganjanjem proti Cerkvi v času španske državljanske vojne Carmen postala tarča zaradi svoje dejavne vključenosti v katoliško skupnost. V strahu za svojo varnost se je poskušala skriti v Madridu v Španiji. Žal so jo oblasti odkrile in aretirale.
Carmen je zaradi svoje neomajne vere prestajala zapor in mučenje. Kljub težavam, s katerimi se je soočala, je Carmen ostala trdna in se ni hotela odreči katoliškemu prepričanju. Nazadnje je bila 1. januarja 1937 v kraju Albufera de Adra v Almeriji v Španiji mučeniško umorjena za svojo vero in je dala svoje življenje kot pričevanje o ljubezni do Boga in predanosti Cerkvi.
Blažena Carmen Godoy Calvache De Coromina je prejela priznanje za svoje pogumno pričevanje in mučeništvo. Papež Frančišek jo je 14. junija 2016 počastil z dekretom o mučeništvu. Nato je bila 25. marca 2017 na slovesnosti v Palacio de Exposiciones y Congresos de Aguadulce v Almeriji v Španiji razglašena za blaženo. Beatifikaciji je predsedoval kardinal Angelo Amato, ki je zastopal Sveti sedež.
Blažena Carmen je danes navdih za vse vernike, zgled vere in opomin na žrtve posameznikov v času verskega preganjanja. Njeno življenje je pričevanje o moči vere, tudi ko se sooča s preizkušnjami.
EN
Carmen Godoy Calvache se je rodila 12. septembra 1888 v Adri, ribiškem pristanišču v Almeriji, ki se je dolga leta intenzivno industrializiralo. V Adri, kjer so bile tudi tovarne sladkorja in talilnice svinca, so lovili sardine, sardele, brancine in morskega lista. V tridesetih letih 20. stoletja so bile v mestu tudi tovarne konzerv. V tem industrijskem okolju so socialisti, komunisti in predvsem anarhisti ustvarili svoje radikalno protiklerikalne in krščanstvu sovražne mreže.
Carmen je bila krščena v župnijski cerkvi Brezmadežnega spočetja. Že kot otrok se je odlikovala s svojo pobožnostjo. Ko je odraščala, je prevzela odgovornost za podpiranje češčenja Najsvetejšega zakramenta. Leta 1916 se je pri sedemindvajsetih letih poročila z Antoniom Coromino Bignatijem. Duhovnik, ki ju je poročil, župnik Luis Eduardo López y Gascón, bo dve desetletji pozneje prav tako umrl mučeniške smrti. Njuni prvi dve hčeri sta umrli ob rojstvu. Leta 1919 se je rodil mali Antonio, leta 1925 pa, že kot vdovi, njen zadnji sin Juan.
Učinkovita in velikodušna voditeljica
Ovdovela je pri 37 letih, z dojenčkom in sedemletnim sinom. Njena teta Emilia Godoy de Navia, ki je bila premožna, jo je sprejela na svoj dom. Carmen se je izkazala kot dobra upraviteljica in gospodarica družinskega premoženja, hkrati pa je bila radodarna do tistih, ki so jo potrebovali. V postopku beatifikacije je zapisano, da je pošteno plačevala delavce in da je družinam zaposlenih, ki so zboleli, krila tudi zdravstvene stroške.
Med ribiči so občasno nastopila obdobja lakote: takrat je Carmen organizirala razdeljevanje kruha.
To je motilo različne skupine: nekatere premožne ljudi, ker jih je postavljalo v slabo luč. In revolucionarna združenja in skupine, ker je to oviralo revolucijo in preprečevalo pridiganje marksistične dogme o „razrednem boju“. Bili so trenutki, ko so aktivisti šli kamenjat njeno hišo, vendar to nikoli ni ustavilo njene dobrodelne dejavnosti.
Leta 1933, ko je bila v Španiji razglašena druga republika, so antiklerikalci zažgali župnijsko cerkev Brezmadežnega spočetja v Adri. Carmen, ki je bila vedno dobra organizatorka, je koordinirala katoličane pri zbiranju donacij in popravljanju škode. Antiklerikalci, ki so jih vodili anarhisti iz Nacionalne konfederacije dela (CNT), so jo takoj označili za vodjo katoličanov v mestu.
Začela se je vojna: čeprav je pobegnila, so jo prišli iskat.
Julija 1936 se je začela španska državljanska vojna in Almería je bila na republikanskem območju. Ker je vedela, da so anarhisti na preži za njo, je Carmen z otrokoma (starima 17 in 11 let) in teto Emilijo pobegnila v Madrid. Toda anarhisti iz Adre so jo poiskali v prestolnici. Njeno teto Emilijo so zaprli v psihiatrično bolnišnico, kjer je zaradi slabega ravnanja umrla.
Carmen je bila zaprta v svoji hiši v Adri, ki jo je zasedel CNT in jo spremenil v sedež svojega odbora.
Začelo se je štirimesečno mučenje. Anarhisti želijo, da jim izroči seznam ljudi, ki so pomagali financirati popravilo župnijske cerkve, ki so jo požgali. Ljudje, ki so darovali denar za cerkev, bodo veljali za „sovražnike ljudstva“. Poleg tega ne grozijo samo njej, ampak tudi njenim otrokom.
Carmen je bilo jasno, da bodo anarhisti s tem seznamom pobili še veliko krščanskih družin v Adri. Ona pa je odgovorila: „Imam pripravljen kovček za večnost, z mano in mojimi otroki lahko naredite, kar hočete, toda seznama vam ne bom dala.“
Vztrajno, vse bolj kruto mučenje
Seznam mučenj, ki jih je štiri mesece izvajala na svojem domu, žali vsak človeški čut:
– pustili so jo brez hrane
– dobila je le svoj urin za pitje.
– Prepovedali so ji umivanje in jo prisilili, da je živela v lastnih iztrebkih.
– Da bi jo še bolj ponižali, so jo pustili golo.
– Čeprav so jo običajno stražile ženske miličnice (enako krute ali bolj krute od moških miličnikov), so jo prihajali gledat, zasmehovati in poniževati tudi moški miličniki.
– Neka priča je trdila, da so jo golo razkazovali v kletki.
– Ob neki priložnosti so pripeljali duševno prizadetega moškega, od katerega so pričakovali, da jo bo posilil.
– Dne 1. septembra so jo zabodli v prsni koš, da bi jo oslabili; potrebovala naj bi veliko časa, da bi si od tega opomogla.
– V mrzli novembrski noči so jo odvlekli v pristanišče in jo potopili v ledeno vodo; naslednji dan so mučitelji v gostilnah v Adri komentirali njene krike in se ji posmehovali.
– Iskali so njenega brata Ramóna, ga zabodli in nato ustrelili; poskrbeli so, da so to povedali Carmen, da bi izgubila vsako upanje, da se bo rešila.
Zadnja noč, posilstvo in umor
Nazadnje, zadnjo noč leta 1936, morda kot „novoletno zabavo“ in naveličani, da ni razkrila nobenega imena, so jo posadili v vozilo in jo odpeljali na cesto v La Curva, kjer jo je eden od njenih usmrtilcev posilil. Nato so jo po polnoči odpeljali v Albufera de Adra, pred njo izkopali grob, jo z motiko udarili po glavi in jo, očitno še živo, zakopali.
Šele po vojni so njeno truplo našli in pokopali na mestnem pokopališču. Danes se je skupaj z drugimi mučenci iz Adre spominjamo v župnijski cerkvi v mestu.
Kaj pravi splošna zadeva
V nadaljevanju prepisujemo dokumentacijo, ki jo je o njej leta 1940 zbrala Splošna komisija (Causa General).
„Med vsemi umori, ki so jih zagrešili rdeči, velja omeniti umor doñe Carmen Godoy Calvache, katera je živela v Madridu, v katerega prestolnico so jo šli iskat rdeči elementi iz Adre po nalogu omenjenega revolucionarnega odbora in ki je bila iz te prestolnice premeščena v to mesto; zaprli so jo kot ujetnico v hišo, ki ji je pripadala in ki jo je omenjeni odbor zasegel ter v njej uredil svoj sedež.“
„Da je bila v enem od prostorov omenjene hiše in na mestu, ki je bilo vidno javnosti, nameščena kletka, v kateri je bila Doña Carmen Godoy Calvache zaprta popolnoma gola in je bila nenehno žrtev posmeha in ogorčenja ne le članov odbora, temveč tudi vseh rdečih elementov, ki so prišli v omenjeni kraj.
„Da se s tem niso zadovoljili, je sprevrženost omenjenih marksističnih elementov šla tako daleč, da so v omenjeno kletko skupaj z omenjeno gospo in prav tako golega zaprli lokalnega imbecila, zdaj že pokojnega, z imenom Checa (…)“.
„da je bila kot oseba, ki je najbolj neposredno odgovorna za nadzor nad omenjeno gospo Carmen, prisotna pripadnica milice, povezana s CNT, za katero se ve le, da ji je ime Adelina, in za katero se ve, da so jo obsodili vojni sveti in da trenutno prestaja kazen v ženskem zaporu.
„Da je omenjena Carmen Godoy ostala v takšnem žalostnem položaju, žrtev nenehnih žalitev in slabega ravnanja, dokler ni bila po ukazu ponovljenega revolucionarnega odbora Adre umorjena v mesecu decembru leta devetsto šestintrideset, pri čemer so v mestu povedali, da je krutost morilcev šla tako daleč, da so omenjeno gospo živo pokopali.
„Doña Carmen Godoy Calvache je bila zelo dostojanstvena in prijazna gospa, ki je veliko miloščine namenjala pomoči potrebnim, in verjame, da je bila zagrenjenost, ki so jo do nje gojili marksisti, posledica izrazite religioznosti Doñe Carmen Godoy, osebe, ki je bila zelo navezana na stvar.“
[Izjava priče: Antonio Ortiga Hita, direktor tovarne sladkorja Adra, obsojen zaradi veleizdaje republike in vohunstva (Almería, 11. 12. 1940). Domnevni storilec zločina pa je priznal, da so po uboju Ramóna Godoya „ubili eno od njegovih ljubic, imenovano Doña Carmen Godoy Calvache, ki so jo po vseh vrstah poniževanj in posilstev v njeni prisotnosti izkopali jarek, da bi jo pokopali, in jo z lopato večkrat udarili in vrgli vanj ter jo zakopali, ne da bi vedeli, ali je živa ali ne“. Njegova identiteta ni razkrita zaradi spoštovanja zasebnosti nekdanjega svetnika in vodje CNT v tem mestu (Adra, 23-1-2940. AHN, Causa General de Almería. Tomo I. Folio 1283.)].
ES