Imena: Helena, Alena, Alenka, Ela, Elica, Elen, Elina, Hela, Helen, Helenca, Ilona, Jela, Jelca, Jelena, Jelka, Lenka, Lenka, Lenčka.
Rodila se je leta 1835 v mestu Lucca srednje premožnim staršem. Ti so ji omogočili izobrazbo, značilno za dekleta tiste dobe. Helena pa je hrepenela po višji stopnji in se na primer skrivaj poglabljala v latinščino.
Bila je prepričana, da morajo biti tudi ženske kulturno razgledane. Zato se je veliko učila, pisala in tudi objavljala. Dvaindvajsetletna je dala pobudo za Marijin vrtec in malo pozneje za Duhovna prijateljstva, kjer so se zbirale mlade žene in se poglabljale v duhovno življenje. V sedemletni bolezni, ki jo je priklenila na posteljo, je iz teh zamisli nastala že nekakšna skupnost.
Leta 1870 je romala v Rim in tam hotela stopiti v ženski red s strogo klavzuro. Toda okoliščine (Rim so tega leta zasedle italijanske čete in s tem končale papeško državo) so ji narekovale ustanovitev Instituta sv. Cite, kjer so se žene, čeprav še ne povezane v skupnost, obvezale, da bodo skrbele za šolanje deklic. Skušnja pa je pokazala, da bi se zaradi uspešnejšega dela morale bolj povezati. Tako je leta 1882 nastala družba z imenom Oblatinje Svetega Duha.
Helena je spoznala pomen tiskane besede za Cerkev, zato je veliko pisala in objavljala Knjižice, namenjene poročenim, zaročenim ženskam, delavkam, gospodinjam, pisala pa tudi za učiteljice po šolah. Tako je nastala Kratka zgodovina Italije, sestavljena po zgledu spisov sv. Janeza Boska.
V njeni zreli duhovnosti so bile odločilne tri besede: Sveti Duh, binkošti, dvorana zadnje večerje. Leta 1886 je prosila papeža Leona XIII., naj pospeši prenovo Cerkve z na novo odkrito pobožnostjo k Svetemu Duhu. Zato je napisala knjigo z naslovom Nova dvorana zadnje večerje. Lahko rečemo, da je papež njeno pobudo sprejel in leta 1897 izdal okrožnico z naslovom Divinum illud munus, ki govori o Svetem Duhu.
Prišla pa je zanjo “ura teme”. V letih 1905 in 1906 so jo v kongregaciji začeli obdolževati, da slabo gospodari z imetjem družbe in da razsipava denar pri izdajanju svojih knjig. Cerkvene oblasti so ji svetovale, naj se službi vrhovne predstojnice odpove. Helena je to 29. septembra 1906 v duhu pokorščine tudi storila in ponižanje darovala za Cerkev. Umrla je 11. aprila 1914 v sluhu svetosti. V mestu Lucca so jo takoj po smrti imeli za svetnico.
Za blaženo jo je 26. aprila 1959 kot prvo v svojem pontifikatu razglasil bl. papež Janez XXIII.
Vir
V mestu Lucca [lúka] (v Italiji), blažena Helena Guerra [géra], devica, ki je ustanovila Kongregacijo oblatinj Svetega Duha za vzgojo deklic. Čudovito je poučevala kristjane o sodelovanju Svetega Duha pri odrešenju.
Vir