»Hitro hodite, ne da bi se ozirali nazaj, in se osredotočite na en sam cilj: samo Bog! Njemu v slavo, drugim v veselje, ker sem plačal ceno, da bi drugi ne trpeli. Do sebe bom strog, do drugih pa poln usmiljene ljubezni. Samo brezpogojna ljubezen je edina stvar, ki ostane …«
»Osebno je poznala vsakega od nas, razumela je naše potrebe, z vsakim od nas je ravnala v skladu z našim značajem, njeno spraševanje in zanimanje nas je pripeljalo do tega, da smo vzljubili drug drugega« (ena izmed njenih novink).
Ime: Krščena je bila kot Magdalena Terezija Julija. Magdalena je ime svetopisemske žene iz Magdale, spokornice; Teresia izhaja iz grške besede thera »lov, marljivo prizadevanje, teženje za čim, plen, divjačina«; Julija pa je ženska oblika imena latinskega rodovnega imena Julius, »Jupitrov, božji«.
Redovno ime: Nemesia.
Rojena: 26. junija 1847.
Kraj rojstva: Aosta, glavno mesto v dolini Aoste v Italiji.
Umrla: 18. decembra 1916.
Kraj smrti: Naselje Borgaro Torineze, 10 km severozahodno od Torina v Italiji.
Družina: Bila je hči Anzelma in Kristine, roj. Dalbar. Imela je še mlajšega brata Vincenta. Starši so bili podjetni, saj sta jim mlin in trgovina z moko omogočala solidno gmotno blaginjo. Družinsko srečo pa je kmalu prekinila prezgodnja smrt matere. Julija in brat sta bila zaupana v vzgojo najprej sorodnikom v Aosti, nato v Donnasu. Oče se je kasneje znova poročil, a Julija v družini ni bila dobro sprejeta. Ko so jo želeli poročiti z bogatim snubcem, se je dokončno odločila za vstop v samostan.
Šolanje: Pri enajstih letih so jo sestre krščanske ljubezni, pri katerih se je šolala, poslale na nadaljnje šolanje v Besançon. Tu se je dodobra naučila francoščine, postala spretna v igranju klavirja, vezenju in risanju ter se seznanila z deli velikanov krščanske duhovnosti, svetim Vincencijem Pavelskim in Frančiškom Saleškim.
Zaobljube: 8. septembra 1866 je vstopila v noviciat v samostanu sv. Margarete v Vercellliju, tam dokončala učiteljišče in magistrirala. 15. oktobra 1873 je naredila slovesne zaobljube.
Skupnost: Kongregacijo sester krščanske ljubezni je 11. aprila 1799 v Besançonu v Franciji ustanovila sestra usmiljenka Jeanne-Antide Thouret, zato jih imenujejo tudi »sestre Thouret«. Njihova karizma je predvsem delo z otroki sirotami, zapuščenimi, reveži, bolniki in pozabljenimi. Danes delujejo po vsem svetu: v Evropi, Latinski Ameriki, Pakistanu, Indoneziji, Sudanu, Indiji, Vietnamu in drugod.
Poslanstvo: Kmalu po vstopu v red so jo poslali na inštitut sv. Vincencija v Tortoni, kjer je poučevala francoščino in splošne predmete, imela kulturne tečaje, obenem pa delala v internatu in sirotišnici. V redu je prevzemala različne službe, bila magistra novink in predstojnica. Številni so se obračali nanjo po pomoč in nasvete, vsem je bila dobri angel, saj njeno srce ni poznalo meja in ni delalo razlik.
Zavetnica: Vzgojiteljev, učiteljev.
Goduje: 18. decembra.
Vir
V Borgaru blizu Turina, blažena Nemezija (Julija) Valle, devica iz Inštituta sester od Ljubezni, ki je bila odlična pri poučevanju mladine in v ljubezni po evangeljskem življenju. Stalno je hodila po poti Gospodovih zapovedi in ljubezni do bližnjega.
Vir