Clara Fey se je rodila 11. aprila 1815 v Aachnu, ki leži ob belgijsko-nizozemski meji. Krščena je bila kot Maria Luisa Cristina Clara. Odraščala je v zelo verni družini z dvema sestrama in bratoma, ki sta oba postala duhovnika. Bili so premožni, zato je lahko Clara prejela dobro izobrazbo in se naučila, kako voditi gospodinjstvo, šivati in vesti. Leta 1844 je ustanovila redovno skupnost, katere vrhovna predstojnica je bila vse do smrti – 8. maja 1894.
Skrb za dekleta v viharnih časih prve industrializacije
Lahko bi rekli, da je bila blažena Clara Fey še eno sonce evangeljske dejavne ljubezni, ki je v 19. stoletju razsvetlilo katoliško Cerkev v Nemčiji in na Nizozemskem s svojim apostolatom med revno mladino. V viharnih časih prve industrializacije, ko je družba spodbujala materialni napredek, je ta pristna junakinja Kristusovega evangelija skrbela za pospeševanje dostojanstva revnih deklet: vzgajala jih je in skrbela za to, da ne bi bile zapuščene in odrinjene na rob.
Preroške sanje
Ko je bila Clara Fey še najstnica, je imela sanje, ki so bile v nekem smislu preroške. Sanjala je, da je na cesti srečala lepega otroka, ki je bil reven in slabo oblečen ter jo je prosil miloščine. Na vprašanje, kje stanuje, je deček s prstom pokazal na nebo in rekel, da ima veliko revnih bratov, kot je sam. Nato pa je dodal: “Jaz sem ubogo Dete Jezus.” Te sanje so bile navdih za Clarino življenje. Kongregacija sester ubogega Deteta Jezusa, ki jo je ustanovila, je kljub političnemu preganjanju, zaplembi imetja in izgonu iz Nemčije cvetela kakor vrtnica med trnjem. Že leta 1872 je štela 690 sester, ki so živele v 25 hišah po vsej Nemčiji. Še danes deluje in cveti v številnih državah.«
Zgled vrhovne predstojnice: dejavna ljubezen, usmiljenje
Ob koncu pa je kardinal Amato spregovoril še o tem, kako je Clara Fey vodila skupnost kot vrhovna predstojnica: »Šlo je za dolgo in dragoceno šolo kreposti. Njene duhovne hčere so se od nje naučile živeti in delovati v duhu dejavne ljubezni in usmiljenja do vseh, posebej do malih in izobčenih. Njen zgled in nauk sta še vedno živa v srcu njenih sester, ki še naprej v Cerkvi in svetu širijo vonj Božje dobrote do njegovih otrok, ki so pomoči potrebni. V skrbi za male in revne sestre udejanjajo Jezusove besede Ostanite v meni (Jn 15,4). Le v dejavni ljubezni do tistih, ki so pomoči potrebni, ostajamo v Kristusu in Kristus ostaja v nas.«
Vir