blažena Lidvina Meneguzzi – redovnica in medicinska sestra

blažena Lidvina Meneguzzi - redovnica in medicinska sestraBlažena Liduina Meneguzzi (1901–1941) je bila salezijanska medicinska sestra v etiopski bolnišnici. Vse od dneva, ko je prispela tja, so k njej prihajali ljudje vseh ras in verstev, saj so čutili, da zanje skrbi tako, kot bi skrbela za Jezusa. Ko se je med drugo svetovno vojno začelo bombardiranje, so o njej govorili vsi bolniki. Ko je bilo bombardiranje najhujše in so se vsi drugi razbežali ali pa se poskrili, je ona prenašala ranjence v zaklonišče, krščevala umirajoče otroke in pomagala umirajočim kristjanom, da so se spokorili. Meneguzzijeva je preživela bombardiranje, a je umrla za rakom še pred koncem vojne.
Vir

»Sporočilo, ki ga današnjemu svetu in Cerkvi prinaša blažena Liduina Meneguzzi, je sporočilo upanja in ljubezni. Upanja, ki človeka osvobaja tako sebičnosti kot tudi raznih oblik nasilja. Ljubezni, ki spodbuja k solidarnosti, delitvi in služenju po vzoru Kristusa, ki ni prišel, da bi mu stregli, pač pa da bi on stregel in dal svoje življenje za odrešenje nas vseh« (iz dekreta o razglasitvi njenih junaških kreposti).
Ime: Krščena je bila kot Angela Elisa, kasneje pa so jo klicali Angelina. Ime Angela izhaja iz latinske besede angelus »angel, apostol, sel, glasnik, odposlanec«, Elisa pa v hebrejščini pomeni »prisega, Božja popolnost«.
Redovno ime: Marija Liduina.
Rojena: 12. septembra 1901.
Kraj rojstva: Vasica Giarre v bližini Abano Term pri Padovi na severu Italije.
Umrla: 2. decembra 1941.
Kraj smrti: Mesto Dire Dawa v vzhodni Etiopiji.
Družina: Rodila se je v skromni kmečki družini, bila je drugi od osmih otrok. Oče Jožef in mati Antonija, roj. Norbiat, sta bila revna, a poštena ter iskreno verna in v tem duhu sta vzgajala svoje otroke. Liduina je bila še posebej dovzetna za duhovno: kot otrok je vsak dan prehodila dva kilometra, da je bila lahko pri maši, veliko je molila in z veseljem govorila o Bogu.
Mladost: Kot starejša sestra je morala skrbeti za mlajše brate in sestre, obenem pa pomagati družini v boju za preživetje. Zato je že s štirinajstimi leti začela služiti kot dekla pri okoliških bogatih družinah in v hotelih v bližnjih toplicah.
Poklic: Od otroških let je v sebi čutila željo, da se popolnoma posveti Bogu v redovnem življenju, a je odločitev zaradi čuta dolžnosti, da pomaga domači družini, prelagala na čas, ko se bodo razmere uredile.
Redovnica: 5. marca 1926 je naposled le vstopila v skupnost sester sv. Frančiška Saleškega s sedežem v Padovi, kjer je v polnosti lahko uresničila svoj ideal popolne podaritve Bogu in ljudem. V samostanskem internatu je delala kot perica, zakristanka in medicinska sestra. Gojenke so jo imele rade, saj jim je znala prisluhniti in jih z modrimi nasveti pomagati pri reševanju njihovih težav.
Skupnost: Leta 1740 je Dominik Leonati, župnik v Ponte di Brenta blizu Padove, v želji, da bi poskrbel za vedno večjo revščino, pomanjkljivo izobrazbo in zapuščenost deklet, ustanovil skupnost žena, ki naj bi skrbele zanje. Sestre danes delujejo v Italiji, Ekvadorju, Angoli, Argentini, Braziliji, Peruju in na Kubi.
Misijon: Leta 1937 so se Liduini uresničile dolgoletne želje: da bi odšla v misijonske dežele. Predstojniki so jo poslali v Etiopijo, v mesto Dire Dawa, kjer so se mešali ljudje različnih kultur, navad in verstev. Kot medicinska sestra je delala v civilni bolnišnici Parini, po izbruhu vojne pa je kot »dobri angel« skrbela za ranjene vojake. Ko so mesto bombardirali, se je preselila na ulice, prenašala ranjene na varno in krščevala umirajoče otroke.
Ekumenizem: Pri delu z Etiopijci, črnci in belci, kristjani, Kopti, muslimani in nevernimi, je veliko naredila tudi na področju ekumenizma, saj je vse enako sprejemala in poudarjala, da ima Bog vse enako rad in da je v nebesih prostor za vse.
Zavetnica: Mesta Dire Dawa, misijonarjev in bolniških strežnic.
Beatifikacija: Za blaženo jo je 20. oktobra 2002 razglasil sveti Janez Pavel II.
Goduje: 1. decembra.
Vir

V mestu Dire Dawa (v Etiopiji), blažena Liduína (Helisa Angela) Meneguzzi, devica iz Inštituta svetega Frančiška Saleškega, ki je postala pravi vzor ponižnosti in krščanske ljubezni. Velikodušno je zaradi Boga vršila usmiljenje med ubogimi, bolnimi in ujetniki.
Vir