V mestu Forca v srednji Italiji se je v revni družini Alojza in Evfrazije Pallotta najstarejša od petih otrok rodila Marija Assunta Liberata. Oče je zaradi dela bil veliko zdoma. Ko je bila Marija Assunta stara enajst let, je oče zapustil družino, zato je morala Marija priskočiti na pomoč svoji materi pri vzgoji in v gospodinjstvu. Z delom na polju pri drugih ljudeh in celo pri zidarjih, je služila denar za preživetje družine. Kljub temu si je znala vzeti tudi čas za molitev, še posebej v cerkvi pred tabernakljem. Rada je brala tudi življenjepise svetnikov in se ob njihovih zgledih navdušila za spokorniško življenje. Pri dvajsetih letih se je pridružila sestram Frančiškankam Marijinim misijonarkam, kjer je obdržala svoje krstno ime. Proti koncu njenega noviciata – dvoletne priprave na redovne zaobljube -, je sestre pretresla novica, da so med boksarsko vstajo na Kitajskem, poleg škofa Gregorja Grassija in drugih, uporniki ubili tudi sedem sester. Marija Assunta je upala, da bo odšla na njihovo mesto, vendar je bila nastavljena v Firence. Tu je opravljala najnižja in najtežja dela na polju in v samostanu. Sestre so jo imele zelo rade in jo spoštovale, saj je bila resnično blaga in ponižna, predvsem pa izredno požrtvovalna in vedno pripravljena pomagati. Kmalu po slovesnih zaobljubah 1904 so jo poslali v misijone na Kitajsko, ker je skupaj z enajstimi sestrami skrbela za sirotišnico s štiristo kitajskimi dekleti. Delala je v kuhinji, dokler ni izbruhnila epidemija tifusa. Takrat je sestra Marija Assunta s skrajnimi napori skrbela za bolna dekleta in sestre, dokler ni sama zbolela in umrla. Čudežno se je iz njenega telesa po sobi razširil vonj po vijolicah in kadilu, ki je trajal cele tri dni.
Vir
V mestu Dong-er-Kou (na Kitajskem), blažena Marija Assunta Pallotta, devica od Frančiškanskih Marijinih sester misijonark, ki je, predana vsakdanjim opravilom, preprosto in nepoznano živela za Kristusovo kraljestvo.
Vir