»Marija Gargani se je rodila v kraju Morra Irpino v pokrajini Avellino 23. decembra 1892. Bila je zadnji izmed osmih otrok, njeni starši pa so bili globoko verni. Leta 1913 je končala učiteljišče ter začela poučevati. Dve leti zatem so jo predstavili patru Piju, ki jo je sprejel med svoje duhovne hčere. V korespondenci patra Pija najdemo 67 pisem, ki jih je napisal novi blaženi. Sam pater Pij ji je odsvetoval, da bi vstopila v redovno skupnost ter ji predlagal, naj bolj razločuje Božjo voljo. Uradni datum nastanka nove kongregacije Apostolk Svetega Srca je 21. april 1936. Ob redovnih zaobljubah je ustanoviteljica prevzela ime Marija Križana Božje ljubezni. Umrla je 23. maja 1973 v Neaplju.«
Duše je vzgajala in osvojila z zgledom, besedo in molitvijo
»Blažena Marija Križana je bila kot laikinja (ko je bila frančiškanska tretjerednica in članica Katoliške akcije) ter tudi kot redovnica (kot generalna predstojnica kongregacije, ki jo je ustanovila) neutrudna in pogumna pričevalka vere v vseh okoljih, posebej v javni šoli in na podeželju. Znala je združevati kontemplativno življenje, ki je vključevalo molitev in daritev, z aktivnim; duše je želela vzgajati in osvojiti z zgledom, besedo in molitvijo.
Temeljna krepost: dejavna ljubezen
Ena izmed prič pravi: “Med krepostmi, ki označujejo njeno celotno duhovno fizionomijo, je bila dejavna ljubezen. Iz te temeljne kreposti so se, kakor cvetovi ob stiku s soncem, odprle vse druge kreposti.” Posebno pobožnost je gojila do Svetega Srca. Govorila je, da dela le Zanj in da bi se bila Zanj sposobna vreči tudi v ogenj.«
Hrepenenje po svetosti, preko ljubezni do Jezusovega Srca
»Dediščina, ki jo zapušča svojim duhovnim hčeram, je njeno hrepenenje po svetosti in sicer preko iskrene ter zveste ljubezni do Jezusovega Srca, ki je bila zanjo pravi kompas za apostolat in posvečevanje sester Apostolk Svetega Srca. Tudi vsem nam, laikom in posvečenim, nova blažena predaja sporočilo svetosti, katero papež Frančišek izrazi z naslednjimi besedami: “Ne boj se svetosti. Ne bo ti vzela moči, življenja in veselja. Prav nasprotno, saj boš postal to, kar je Oče mislil, ko te je ustvaril in boš zvest svojemu lastnemu bistvu.” Svetost izbriše vsakršno žalost in bolečino ter podarja veselje in navdušenje našemu vsakodnevnemu življenju. Skratka, svetost je večna pomlad življenja.«
Vir
»Ko me je videl, da kukam skozi zakristijska vrata, me je poklical po imenu in me odpeljal v sosednjo sobico, kjer se nisva mogla nehati pogovarjati kot dve osebi, ki se poznata že od nekdaj. Kakšna milina, kakšna sladkoba je bila v Očetovih besedah in kakšna lepa zagotovila je vlival moji duši! Spodbujal me je, naj postajam vedno bolj Gospodova, ter ga s svojim življenjem poveličujem! Počutila sem se zares srečno in iz moje duše so izginile vse sence in bolečine!« (o prvem srečanju s patrom Pijem).
Ime: Maria je latinska oblika hebrejskega imena Mirjam. Razlag imena je ogromno, najbolj sprejemljive pa so: »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«.
Redovno ime: Marija križane Božje ljubezni.
Rojena: 23. decembra 1892.
Kraj rojstva: Morra Irpina (sedaj Morra De Sanctis) v provinci Avellino v Italiji.
Umrla: 23. maja 1973.
Kraj smrti: Neapelj na jugu Italije.
Družina: Bila je zadnji od osmih otrok očeta Roka, ki je bil učitelj v osnovni šoli, ter matere Angele De Paola. Starši so bili zelo pobožni in so v tem duhu tudi vzgajali svoje otroke.
Poklic: Šolanje je začela v domačem kraju, nato pa nadaljevala v mestu Avellino, kjer je leta 1913 zaključila študij in postala učiteljica.
Službovanje: V letih od 1913 do 1928 je poučevala v mestu San Marco la Catola v provinci Foggia, nato pa do leta 1945 v mestu Volturara Appula na jugozahodu Italije.
Tretji red: Med službovanjem v San Marco la Catola se je pridružila molitveni skupini pod duhovnim vodstvom kapucinskih bratov Avguština in Benedikta. Vedno bolj je čutila poklicanost, da se posveti Bogu, zato je leta 1914 vstopila v Frančiškov tretji red, kasneje pa se je pridružila tudi Katoliški akciji.
Apostolat: Poleg poučevanja v šoli je skrbela za poučevanje verouka otrok in mladine. Njena posebna skrb so bili tudi ubogi in bolni.
Duhovnost: Znala je združevati kontemplativno življenje (molitev in daritev) z aktivnim; duše je želela vzgajati in osvojiti z zgledom, besedo in molitvijo. Njena temeljna krepost pa je bila dejavna ljubezen. Posebno pobožnost je gojila do Srca Jezusovega.
Duhovni voditelj: Leta 1916 se začne njeno dopisovanje s patrom Pijem, sredi aprila 1918 pa sta se prvič srečala. Več kot petdeset let je bil njen duhovni voditelj, sad tega pa je 67 ohranjenih pisem.
Skupnost: Marija je dlje časa iskala pravi cilj svoje poklicanosti. Želela je vstopiti v kakšno redovno skupnost, a je po nasvetu patra Pija in po navdihu prišla do prave odločitve ter 21. aprila 1936 ustanovila novo kongregacijo sester apostolk Svetega Srca. Sestre še danes pomagajo pri apostolatu na župnijah, katehezi, ustanavljajo vrtce in poklicne šole za dekleta.
Zavetnica: Svojega reda Apostolk Svetega Srca.
Upodobitve: Na fotografijah jo vidimo resnega pogleda v črni redovni obleki s križem na prsih.
Beatifikacija: Za blaženo jo je 2. junija 2018 razglasil papež Frančišek.
Goduje: 24. maja.
Vir