blažena Sara Salkahazi – redovnica, pisateljica in mučenka

»Kar sem ljubila, sem zapustila: osebno neodvisnost, cigarete, kofetkanje, pohajkovanje po svetu z rokami v žepih, cigansko glasbo … In zdaj, Gospod, vidiš, da sem srečna. Ne zato, ker sama hrepenim po sreči, temveč ker si mi ti podaril veliko darilo: moja popolna sreča je v iskanju in izpolnjevanju tvoje volje! … Hočem ljubiti, tudi kadar je težko, tudi kadar se srce pritožuje in se čutim zavrženo! Da, Bog to želi! Poskušala bom, vedno znova – tudi če mi bo spodletelo –, vse dokler ne bom sposobna spet ljubiti. Gospod Bog mi daje milost, zato moram delovati iz te milosti.«
Ime: Krščena je bila kot Sarolta Klotild. Sara v hebrejščini pomeni kneginja, plemkinja, Klotilda pa izhaja iz nemških besed hlut »slaven« in hiltja »boj«.
Rojena: 11. maja 1899.
Kraj rojstva: Mesto Kassa na Madžarskem, danes Košice na Slovaškem.
Umrla: 27. decembra 1944.
Kraj smrti: Budimpešta, glavno mesto Madžarske.
Družina: Bila je drugi izmed treh otrok Leopolda in Klotilde. Družina je bila nemškega porekla, premožna, saj so bili lastniki družinskega hotela.
Značaj: Kot otrok je bila nagajiva in svojeglava, duhovita, pa tudi radodarna in pobožna, večkrat zatopljena v premišljevanje in molitev. Njen značaj so odlikovali še poštenost, močna volja in vztrajnost in velik socialni čut.
Poklic: Diplomirala je kot osnovnošolska učiteljica, a je poučevala samo eno leto, nato pa zaradi ponižujočega položaja žensk v družbi in diskriminacije prenehala in se zaposlila kot pomočnica v knjigoveznici.
Pisateljica: Že kot najstnica je pisala drame, gledališke igre in pesmi, kasneje pa članke za različne časopise o družbenih problemih, o revščini, krivicah ter ženskih vprašanjih. Sodelovala je v literarnem društvu madžarske manjšine, postala članica krščansko-socialistične stranke in urejala njihovo glasilo.
Redovništvo: Pri karitativnem delu je spoznala sestre novega reda do­brodelnosti, ki so se ukvarjale z ubogimi in bolnimi. Vedno močneje je v sebi čutila klic v posvečeno življenje, zato je razdrla zaroko in se jim leta 1929 pridružila.
Skupnost: Sestre »socialne službe« (dobrodelnosti) je leta 1923 ustanovila Madžarka Margit Slacha, da bi se posvečale socialno šibkim, bolnim in revnim, skrbele za madžarske emigrante po svetu in se borile za pravice žensk. Danes delujejo v Evropi, ZDA, Kanadi, Mehiki, na Tajvanu in Filipinih.
Delo: Tudi kot redovnica je opravljala številna dela: vodila Karitas, katoliško knjigarno, urejala in izdajala časopise. Leta 1937 se je preselila v Budimpešto in bila izvoljena za direktorico madžarskega katoliškega delavskega gibanja. Zgradila je prvo madžarsko šolo za delavce, odpirala delavske domove, kjer je imela tečaje usposabljanja in organizirala duhovne obnove.
Judje: Leta 1942 je iz protesta proti nacizmu svoj nemški priimek spremenila v madžarski Salkaházi. Ko so nacisti začeli množično odvažati Jude v taborišča, jih je skrivala v samostanu in tako rešila približno sto Judov.
Mučeništvo: Potem ko je bila izdana, so jo nacisti aretirali in jo s še eno sestro in štirimi Judi odvedli k Donavi, kjer so jih postrelili in vrgli v vodo.
Priznanje: Izrael jo je razglasil za pravično med narodi in ji leta 1969 v Jeruzalemu postavil spomenik.
Goduje: 27. decembra.
Beatifikacija: Papež Benedikt XVI. jo je za blaženo razglasil 17. septembra 2006.
Vir