V Vidmu (na Beneškem), blaženi Bertránd, oglejski škof in mučenec, ki je marljivo skrbel za izobrazbo klera. V času lakote je hranil uboge, krepko branil pravice svoje Cerkve in umrl ranjen od roparjev.
Vir
Čeprav je Bertrand prevzel vodenje oglejskega patriarhata v visoki starosti, imel je 74 let, je v šestnajstih letih za svojo škofijo storil ogromno dobrega na vseh področjih. Zgodovinarji ga zato prištevajo med največje in najodličnejše osebnosti v vrsti oglejskih patriarhov. Uspelo mu je urediti versko in cerkveno življenje, vzpostaviti red, pridobiti ukradena posestva in doseči mir in sporazume s sosedi. Po njegovi zaslugi so se tako v deželo vrnili mir in blaginja ter moralni in duhovni preporod.
Ime: Rodil se je kot Bertrand de Saint Genies. Ime Bertrand je sestavljeno iz visokonemške besede beraht »bleščeč, sijajen« in rand »rob ščita«.
Rodil se je okoli leta 1260 v mestu Cahors blizu Toulousa v južni Franciji, umrl pa 6. junija 1350 pod trdnjavo Spilimbergo v Italiji.
Izobrazba: V Toulousu je doštudiral cerkveno in civilno pravo ter postal profesor na univerzi, papež Janez XXII. pa mu je izročil kanonikata v Angoulemu in Toulousu. Postal je arhidiakon in papeški kaplan ter njegov odposlanec v različnih zadevah, ki jih je tudi uspešno opravil.
Škofija: Oglej je starodavno krščansko središče, pomembno tudi za našo zgodovino. Škofijo naj bi ustanovil sveti Marko, prvi škof pa naj bi bil sv. Mohor (ok. 50–70). Bertrand je bil patriarh od leta 1334 do 1350. Leta 1752 je bilo ozemlje cerkvenopravno razdeljeno med videmsko in goriško nadškofijo.
Prednik: Pagano della Torre (1319–1332)
Naslednik: Nikolaj Luxemburški (1350–1358)
Kreposti: Bil je plemenitega značaja in neupogljive volje, vedno v službi revnih in zapostavljenih. Na različne načine je organiziral pomoč ob raznih naravnih nesrečah: kugi, navalu kobilic in strašnem potresu leta 1348. V svoji hiši je vsak dan stregel revežem (redno je prehranjeval dva tisoč stradajočih), skrbel za ponesrečence in celo revnim nevestam dajal doto. Bil je človek molitve, saj je še pri devetdesetih letih večkrat noč prečul v molitvi.
Dejavnost: Z nastopom službe oglejskega patriarha mu je najprej uspelo vzpostaviti zunanji red na cerkvenem in civilnem področju. Uspelo mu je izboljšati pravno in gospodarsko stanje; dosegel je številne pomembne sporazume. Ustanovil je visoko šolo dominikancev v Čedadu, dvakrat sklical pokrajinsko sinodo in dosegel prepoved razvad, ki so nasprotovale verskemu čutu.
Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskih oblačilih z mitro in pastoralom, kako deli hrano ubožcem, upodobljena pa je tudi njegova mučeniška smrt.
Smrt: Plemiči Villalta, ki se niso hoteli ukloniti redu, ki ga je Bertrand vzpostavljal, so proti njemu kovali zaroto. Njihovi ljudje so ga ponoči, ko se je vračal iz Padove, napadli, vrgli s konja in na tleh petkrat prebodli, da je izkrvavel.
Grob: Njegovi posmrtni ostanki počivajo pod velikim oltarjem v videmski stolnici.
Goduje:6. junija.
Vir
Naši predniki, živeči na ozemlju južno od Drave, so prejeli evangeljsko oznanilo iz starodavnega Ogleja. Zagotovo je v Ogleju že sredi 3. stoletja obstajala krščanska občina. V začetku 5. stoletja so oglejski škofje postali metropoliti predstojniki večje cerkvene pokrajine, z naslovom patriarhi. V srednjem veku so poleg cerkvene oblasti izvrševali tudi svetno v imenu nemškega cesarja. Nekateri patriarhi so bili bolj cerkveni, drugi bolj posvetni knezi. Obe nalogi je vzorno uskladil današnji godovnjak patriarh Bertrand, ki mu je ljudstvo kmalu dalo vzdevek ‘blaženi’. Papež Benedikt XIV. je leta 1756 določil, da naj ga kot blaženega časte v videmski škofiji in v goriški nadškofiji. Dobršen del Primorske je tedaj spadal v goriško nadškofijo, zato je blaženi Bertrand domač tudi Slovencem.
Blaženi Bertrand je bil po rodu Francoz, rojen okoli leta 1260 na gradu Saint Genies severno od Toulousa. Tam je študiral cerkveno in civilno pravo. Bil je odličen študent, tako da so ga po končanih študijih pridržali na univerzi kot profesorja. Bil je posvečen v duhovnika in kot tak je opravljal različne odgovorne cerkvene službe. Papež Janez XXII. ga je leta 1334 poslal v Oglej, kjer je bil patriarški sedež že poldrugo leto prazen. Bertrand je imel takrat že 74 let, vendar je oglejsko Cerkev vodil še polnih šestnajst let.
Ob nastopu svoje službe je pokazal kar mladeniško svežost. Hotel je postaviti trdne temelje za urejeno versko in cerkveno življenje. Kot preskušen pravnik je najprej napravil red na patriarškem dvoru, nato pa pridobil nazaj patriarhatu iztrgane kraje in posesti, izboljšal pravno in gospodarsko stanje, potem pa se lotil cerkvenih poslov. Svoje dolžnosti je vestno opravljal. Skrbel je, da je bilo ljudstvo dobro poučeno v verskih resnicah in zato je tudi sam veliko pridigal. Ko je leta 1348 potres porušil Oglej, je Bertrand patriarški sedež prenesel v Videm (Udine). V bližnjem Čedadu je imel namen ustanoviti univerzo, pa mu je Padova to preprečila.
Iz njegovih časov izvira običaj, da je patriarh o božiču maševal v bojni opravi, na katero je nadel bogoslužna oblačila, diakon pa je pel evangelij z mečem v roki. Patriarh Bertrand je namreč moral iti pozimi leta 1340 na vojsko zoper upornega goriškega grofa in menda je božično polnočnico opravil pred Gorico in tako si je vrh viteške oprave nadel mašna oblačila.
Ko se je devetdesetletni patriarh 6. junija 1350 vračal s slavja v čast sv. Antonu v Padovi, ga je pri Spilimbergu napadla roparska tolpa pod vodstvom viteza iz rodbine Vilalta, ga oropala in umorila. Umorjenega patriarha so pokopali pod glavnim oltarjem stolnice v Vidmu.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.