Brat vratar
Frančišek Gárate (1857-1929) se je odlikoval v povsem vsakdanjih stvareh. Predvsem v njegovi prijaznosti do študentov, ki jo izkazaval dolga leta svoje službe kot vratar v jezuitskem kolegiju. V bližnji soseščini svetišča v Lojoli, kjer je bil rojen sveti Ignacij Lojolski, je Frančišek odraščal v verni katoliški družini. Pri 14 letih je zapustil dom, da bi služil v na novo odprtem kolegiju Nuestra Señora de la Antigua, ki so ga v kraju Orduña vodili jezuiti. Ko se je odločil, da vstopi k jezuitom, je odšel v južno Francijo, kjer so imeli španski jezuiti noviciat potem, ko so bili iz Španije med revolucijo leta 1868 izgnani. Frančišek je kot prvo delo opravljal službo bolničarja v jezuitskem kolegiju v La Guardia, blizu Atlantskega oceana in portugalske meje. Deset let je z veliko prijaznostjo in plemenitostjo skrbel za bolne študente. Nato se je preselil v Bilbao, kjer je dobil službo vratarja v kolegiju za višje študije. Tako kot sveti Alfons Rodríguez, še en jezuitski brat vratar, je bil tudi Frančišek spoštljiv do vseh, ki so prihajali v skupnost. Študente je vzpodbujal, jim svetoval in tolažil. Skrbel je tudi za hrano ali obleko za tiste, ki so trpeli pomanjkanje. Njegovo življenje je zaznamovala molitev in zelo preprosto življenje, kar se je kazalo v sobi, na obleki in hrani. Kjerkoli je bil je stalno molil in nosil rožni venec v roki. Po smrti so mu nekdanji študentje izkazali izredno spoštovanje in vdanost.
Vir
V Bilbau (v Báskiji na Španskem), blaženi Frančišek Gárate Aranguren, redovnik iz Družbe Jezusove, ki je deloval s krščansko ponižnostjo kot vratar dvainštirideset let.
Vir