V mladih letih je Benedikta, Inocenca, mikal vojaški stan, a si je vendar najprej izbral pravni študij, v Neaplju doktoriral, potem pa se je odločil za duhovniški poklic. Še zelo mlad je postal kardinal, a je kljub sijajni in strmo vzpenjajoči se »karieri« živel zelo asketsko, zgledno, bil je preprost, mil in radodaren do revnih, do sebe in klera pa zelo strog. Kot legat v Ferrari v zadnjih letih tridesetletne vojne, ko so čete plenile med ubobožanim ljudstvom, si je pridobil ime »oče revnih«. Zaradi svoje strogosti pa je bil pri marsikom tudi osovražen. Še preden je postal papež, se je tako zameril francoskemu kralju Ludviku XIV., ker je zavzel ostro stališče do njegove nesramnosti do papeža in Cerkve ter obsojal njegov način življenja. Zato se ne smemo čuditi, da je Francija nasprotovala njegovi izvolitvi za papeža. Kot 240. naslednik apostola Petra je zasedel njegov sedež leta 1676. Premočrtnost, odprtost in neomadeževano življenje so glavne značilnosti njegovega papeževanja. Razumljivo, da je bil v tistem čudnem in razuzdanem času marsikomu temeljito izpraševanje vesti: boril se je proti nepotizmu, reformiral je več uradov v kuriji, uredil finance v cerkveni državi in bil neizprosen zagovornik papeške avtoritete. Spor s francoskim kraljem se je nadaljeval, saj je ta skušal oblikovati državno cerkev v Franciji. Papež ni hotel potrditi škofov, ki jih je imenoval kralj, kralja pa je za nekaj časa celo izobčil. Ves čas svojega papeževanja si je Inocenc tudi prizadeval, da bi Evropo ubranil pred Turki, ki so bili takrat neprestano na pohodu. 
Uspelo mu je, da je povezal med seboj nekatere evropske vladarje, s pomočjo katerih je bila 12. decembra 1683 dosežena pomembna zmaga nad Turki pred Dunajem, zaradi katere je prišlo tudi do propada turške vladavine na Ogrskem. Inocenca je ljudstvo še za življenja častilo kot svetnika, predvsem zaradi njegovega zglednega življenja, saj velja za enega najbolj vzornih papežev, o katerem so tudi nekatoličani govorili z največjim spoštovanjem. Razlog, da je do njegove beatifikacije prišlo tako pozno, pa je bilo predvsem nasprotovanje Francije, ki nikakor ne more pozabiti njegovega spora z Ludvikom XIV.
Ime: Njegovo krstno ime je Benedetto Odescalchi. Ime Benedikt izhaja iz latinske besede benedictus, ki pomeni »blagoslovljen«, Inocenc pa v latinščini pomeni »nedolžen, brez greha«.
Rodil se je 19. maja 1611 v Comu v Italiji, umrl pa 12. avgusta 1689 v Rimu.
Družina: Izhajal je iz bogate in pobožne trgovske družine. Njegov oče je bil Livio Odescalchi, mati pa Paola Castelli. Njegov brat je postal škof v Novari v Italiji.
Zavetnik: Nima posebnega patronata.
Upodobitve: Papeža Inocenca XI. so še za življenja večkrat portretirali, zato imamo več njegovih pristnih upodobitev. Zanj najbolj značilen je bil podolgovat obraz, ki ga krasijo brki in bradica. Po postavi je bil velik in vitek, vedno je nosil papeški ornat in tiaro. Upodabljajo ga tudi, kako kleči pred Brezmadežno.
Beatifikacija: Papež Pij XII. ga je 7. oktobra 1956 razglasil za blaženega.
Goduje: 12. avgusta.
Vir
V Rimu, blaženi Inocenc XI., papež, ki je modro vodil Cerkev, čeprav je trpel od hudih bolečin in težav.
Vir
Če bi hotel vsem ugajati, ne bi bil Kristusov apostol,« je zapisal sveti Pavel. Po tem načelu je ravnal papež Inocenc XI., ki je bil branilec svobode Cerkve proti nasilju razbrzdanega francoskega kralja Ludvika XIV., ki so mu pravili ‘sončni kralj’. Bil je kos vsem diplomatskim spletkam, mož, ki je klečal samo pred božjim Veličastvom, nikoli pa pred mogočniki tega sveta.
Inocenc XI. je bil v vsakem pogledu najpomembnejši papež 17. stoletja. Preden je postal papež, se je imenoval Benedetto Odescalchi in luč sveta je zagledal 19. maja 1611 v severnoitalijanskem mestu Como. Mikal ga je vojaški stan, a si je izbral študij prava, ki ga je končal v Neaplju z doktoratom, potem pa se je nenadno odločil za duhovniški poklic. Živel je zgledno, bil je pošten in preprost, odlikoval se je v dobrodelnosti. Ko mu je bilo komaj štiriintrideset let, je že postal kardinal. Ko je francoski kralj Ludvik XIV. hotel papeža vpreči v voz svoje absolutistične politike, je bil kardinal Odescalchi njegov odločen nasprotnik. Kralj mu je to zameril. Ko naj bi Odescalchi leta 1670 postal papež, ga je Francija odklonila.
V novem konklavu leta 1676 je bilo treba čakati dva meseca, da je Ludvik XIV. njegovi izvolitvi nehal nasprotovati.
Kot papež se je zapisal v zgodovino po tem, da je obsodil zmotne nazore kvietizma, naziranja, da je prava krščanska popolnost v popolnem miru in pasivnosti duše, ter laksizma, moralnega nauka, po katerem je pravilno to, kar je lažje. Najhujše spore je imel s francoskim kraljem Ludvikom XIV. Ta je leta 1681 vsilil štiri ‘galikanske člene’, ki poudarjajo, da je kralj v vseh časnih zadevah od cerkvene oblasti neodvisen, papeževa oblast pa je – celo v odločitvah učiteljske službe – na njegovem ozemlju omejena. »Sinovi moje matere so se bojevali proti meni,« je zapisal papež Inocenc XI. na začetku svojega pisma, v katerem je ‘galikanske člene’ odločno zavrnil.
Papež Inocenc XI. je Cerkev vodil trinajst let in ves čas si je prizadeval, kako bi Evropo ubranil pred turškimi vdori. V več let trajajočih pogajanjih mu je uspelo, da je prišlo do zveze med Poljsko in avstrijskim cesarjem, kateri so se nato pridružile še Benetke in Rusija. Vso krščansko Evropo je pozival k molitvi. Turško vojsko, ki je štela 160.000 mož, je združena vojska Poljakov, cesarja in državnih stanov 12. septembra 1683 pred Dunajem do nog potolkla. Evropski zahod je bil rešen. »Tvoja desnica, Gospod, je premagala sovražnika,« je dal Inocenc XI. vtisniti na spominske kovance in za vso Cerkev zapovedal poseben praznik v čast Marijinemu imenu.
Po svetniškem življenju je Inocenc umrl 12. avgusta 1689. Svojega velikega prednika je za blaženega razglasil papež Pij XII. leta 1956.
Osebno ime Inocenc je pri nas neznano in imenoslovec Janez Keber ga v svojem Leksikonu imen niti ne omenja.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.
Vsi prevodi so neuradni, za osebno, pastoralno in študijsko rabo.
Prevod in ureditev: svetniki.org. Besedilo nima statusa uradnega cerkvenega prevoda.
Views: 31