Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Gianni, Giovani, Jan, Janeslav, Jani, Janko, Jano, Janos, Janoš, Janža, Janže, Johan, Jovan, Joco, Jovo, Vanjo, Juan, Žanko, Žanžak; Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Johana, Vanja, Žana
Zavetnik: krščanskih umetnikov, slikarjev.
Fra Angelico sodi med najpomembnejše slikarje zgodnje renesanse, je začetnik velikih renesančnih oltarnih podob, njegove slike pa kmalu po smrti veljajo za relikvije, saj ga vsi življenjepisci opisujejo kot svetnika; mnogim se zdi njegovo slikarstvo posvečeno in navdihnjeno. Svoj slikarski talent je Gvido že zelo zgodaj odkril in tudi razvijal. Vstopil je v dominikanski samostan v Fiesoli in dobil redovno ime Janez. Tudi na vrhuncu svoje »slave«, ko so vsi občudovali njegova dela, je ostal preprost mož, zelo svetniškega življenja. Izogibal se je vsemu posvetnemu, nenehno je slikal, a vedno samo verske prizore. Bil je zelo priljubljen, nikoli v prepiru s sobrati, z vsemi prijazen. Pripovedujejo, da se nikoli ni dotaknil čopiča, ne da bi prej pomolil, in da ni nikdar naslikal Križanega, ne da bi se bil pri tem topil v solzah. Napis na njegovem grobu med drugim pravi: »Vse, kar sem zaslužil, sem dal tvojim, Kristus, in to je moja edina zasluga. Tako hrani nekaj mojih del zemlja, druga pa so v nebesih.«
Vzdevek: Bolj znan kot »fra Angelico« ali »Beato Angelico« t.j. »angelski blaženi«; tako so ga imenovali zaradi njegove izredne pobožnosti in slikarskega talenta.
Rodil se je okoli leta 1401/02 v Mugellu pri Firencah, umrl pa 15. februarja 1455 v Rimu.
Družina: Očetu je bilo ime Peter, njega pa so krstili za Gvida. Njegov brat Bartolomej je prav tako vstopil v dominikanski red.
Znana dela: poslikava fiesolskega samostana (Zadnja večerja, Kristusovo Rojstvo, prizori iz Marijinega življenja); samostan sv. Marka v Firencah (Križani in klečeči Dominik, Kristus – romar sprejema dva novinca); dela v papeški palači (kapela papeža Nikolaja V.); Marijino kronanje, Oznanjenje; slike za številne cerkve
Zavetnik: krščanskih umetnikov, slikarjev
Beatifikacija: 3. oktobra 1982
Goduje: 18. februarja
»Ne znam učiti, pridigati ali voditi ljudi; ne znam drugega kot uporabljati svoj dar slikanja v božjo slavo. Pustite me raje, da sem to, kar sem, saj je varneje ubogati kot pa vladati.«
(njegov odgovor papežu, ko ga je želel imenovati za škofa v Firencah)
Vir
Napis na nagrobniku: »Kar sem zaslužil, sem dal tvojim, Kristus,« pove, kako je ta veliki renesančni slikar, ki ga je kot zavetnika katoliških umetnikov Janez Pavel II. šele 1982 razglasil za blaženega, duhovno oblikoval svoje življenje.
Kot redovnik, ki mu ni bilo mar za posvetnost, je imel vzdevek blaženi. Slovel je po pobožnem življenju, skrbi za revne, dobri volji. Dominikancem se je pridružil 1417, ko je bil že priznan.
Njegove sakralne slike razodevajo Božji navdih: vsak angelček je podoba miline in prinaša vzdušje nebes, a največji navdih mu je sveta Družina, posebej Marija. Kristusovo trpljenje ga je tako ganilo, da je ob ustvarjanju slike jokal in ves čas predano molil. Motiva poslednje sodbe in Marijinega oznanjenja, ki ju je najpogosteje upodabljal, govorita o slikarjevi globoki presunjenosti nad skrivnostmi, ki jih je Stvarnik podaril človeku.
Zapustil je čudovite svete podobe, kjer se razlivata Božja svetloba in nebeška milina. Vse njegovo delo se odlikuje po barvah (prevladujejo rdeča, zlata in Marijina modra) ter izjemnem detajlu: osebe v ozadju so enako natančno naslikane kakor tiste v prvem planu.
Ko ga je papež želel imeti na škofovskem sedežu v Firencah, je odgovoril: »Ne znam učiti, pridigati ali voditi ljudi; ne znam drugega kot slikati v Božjo slavo. Pustite me, da sem to, kar sem. Varneje je ubogati kot vladati.«
Večni Oče, naj bodo tudi moje misli o tebi in svetu jasne in čiste kot barve na slikah blaženega Fra Angelica.
Vir
V Rimu, blaženi Janez iz Fiesole, s priimkom Angelico, duhovnik iz Reda pridigarjev, ki se je vedno držal Kristusa. Kar je notranje gledal, je izpovedal v podobah, da bi dvigal ljudi k najvišjim stvarem.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.