Blaženi Jožef Marija Cassant, redovnik trapist: »Na mesto slabih misli postavite Jezusovo ljubezen. Vedno se zavedam, da je kratka molitev iz dna srca, če človek ne more storiti ničesar boljšega, Bogu najbolj všeč. O, Jezus, podeli mi milost, da bi se lahko nenehno pogovarjal s teboj. Kalvarijska žrtev vsak dan potuje po vsem svetu, da bi se nenehno žrtvovala za slavo svojega Očeta in odrešenje sveta … Pohabljeni, bolni, trpeči lahko ob katerikoli uri dneva ali noči, med dolgimi urami, ki jih tako otežujeta trpljenje in nespečnost, rečejo: ‘V tem trenutku, na tem in tem kraju, duhovnik pristopa k oltarju in daruje Žrtev zadoščenja, Žrtev odpuščanja.’«
Ime: Krščen je bil kot Peter Jožef. Petrus izhaja iz latinske in grške besede petra, »skala«, prevedeno iz hebrejskega imena Kefa z istim pomenom, Jožef pa v hebrejščini pomeni »naj (Bog) doda (potomstvo)«.
Redovno ime: Jožef Marija.
Rojen: 6. marca 1878.
Kraj rojstva: Casseneuil, vas v departmaju Lot-et-Garonne na jugozahodu Francije.
Umrl: 17. junija 1903.
Kraj smrti: Opatija Sainte-Marie-du-Désert, Lévignac, Francija.
Družina: Rodil se je v družini premožnih kmetov, sadjarjev. Imel je devet let starejšega brata Emila. Družinsko okolje, prepojeno z globoko vero in pobožnostjo, je v njem že zelo zgodaj spodbudilo močno željo, da bi postal duhovnik.
Študij: Osnovno šolanje je končal v domači vasi, a ga je že takrat mučilo pomanjkanje spomina. Poleg tega je bilo njegovo zdravje tako slabo, da ni bilo verjetno, da bo živel do posvečenja. Ker ne bi zmogel študija v škofijskem semenišču, so ga sprejeli v opatijo Sainte-Marie-du-Désert, kjer je bil študij preprostejši.
Samostan: 5. decembra 1894 je kot novinec vstopil k trapistom, 24. maja 1900 pa naredil večne zaobljube.
Posvečenje: V duhovnika je bil posvečen 12. oktobra 1902 po osmih letih študija; kot duhovnik je živel samo še devet mesecev.
Bolezen: Po posvečenju je zbolel za tuberkulozo, zato so ga za sedem tednov poslali domov k družini, da bi si odpočil, vendar se je njegovo stanje še naprej slabšalo. Sam je prosil za vrnitev v opatijo, kjer je preostali čas delal z bolniki.
Skupnost: Trapisti so red, ki je nastal leta 1644 kot reformirana veja cistercijanov. Živijo po strogih pravilih svetega Benedikta: šest ur dnevno posvečajo molitvi, opravljajo fizično delo, njihova prehrana je strogo vegetarijanska (ne jedo niti jajc niti rib), zapovedan jim je strog molk in odmaknjenost od sveta.
Danes: Obstaja 80 moških in 42 ženskih samostanov reda. Edini samostan pri nas je bil do druge svetovne vojne v Brestanici (Rajhenburgu).
Karizma: Njegova posebna karizma temelji na premišljevanju o Jezusu v njegovem trpljenju in na križu, kar ga vodi k poučevanju o Kristusovi ljubezni.
Vodilo: »Vse za Jezusa, vse po Mariji.«
Zadnje besede: »Jezus, Marija, Jožef, pomagajte mi v moji zadnji agoniji.«
Goduje: 17. junija.
Čudeži: Od njegove smrti je več kot 2. 200 ljudi iz 30 držav poročalo o čudežih, pripisanih njegovi priprošnji.
Beatifikacija: Papež sv. Janez Pavel II. ga je 3. oktobra 2004 razglasil za blaženega.
Splet: www.cistercianfamily.org
Vir