Carlo Acutis, je bil najstnik našega časa, ki je vse svoje moči zastavil za en sam cilj: nebesa. Dosegel jih je po hudi bolezni po zgolj 15 letih življenja
Bil je izjemen deček že od rojstva. Rodil se je v Londonu, kjer je družina bivala zaradi dela njegovih staršev. Pozneje so se preselil v Milano. Že od majhnega je izkazoval poseben odnos do Jezusa tako, da mu je, ko so šli mimo kakšne cerkve, poslal poljubček. Kmalu pa je začel svoji mami Antoniji postavljati vse bolj resna teološka vprašanja.
Ker ni bila iz verne družine in s tega področja ni imela znanja, želela pa je odgovoriti na njegova vprašanja, se je začela izobraževati. Včasih se je po nasvet ali odgovore odpravila tudi h kakšnemu duhovniku v drugo mesto.
Mali genij
Ker pa je bil Carlo mali genij, je mamo spravljal v zadrego tudi s strokovnostjo na področju računalništva. Pravi, da se je sam naučil zahtevnih strokovnih računalniških programov, s katerimi je nato pomagal sošolcem pri učenju in pri postavljanju spletne strani v župniji. Ko je bil še v osnovni šoli in mu strokovne knjige na temo programiranja, ki jih je imel, niso bile več v izziv, sta jih z mamo kupovala v knjigarni univerze.
Duhovna rast ob evharistiji
Pri sedmih letih je bil Carlo duhovno tako zrel, da je s posebnim dovoljenjem pristopil k prvemu svetemu obhajilu. Od takrat dalje je sveto mašo obiskoval vsak dan, prav tako je vsak dan prejemal tudi obhajilo. Pred mašo ali po njej je nekaj trenutkov posvetil češčenju Najsvetejšega. Zaradi mamine službe so kot družina veliko potovali. Mama Antonia še danes z nasmeškom pripoveduje, kako je morala izbirati hotele blizu cerkva, da bi lahko Carlo vsak dan obiskal sveto mašo.
Duhovnik, pri katerem se je Carlo redno tedensko spovedoval, pripoveduje, kako je iz tedna v teden duhovno in osebnostno napredoval. Njegov napredek je pripisoval vsakodnevnemu prejemanju obhajila. Globoko ga je nagovarjala njegova preprostost, dobrosrčnost in predanost evharistiji. Zaradi izjemnega verskega znanja je verouk poučeval že pri 11 letih.
Carlova zapuščina
Zadnja leta življenja je Carlo posvetil raziskovanju, zbiranju in urejanju dejstev o evharističnih čudežih. Zaradi tega sta z mamo veliko potovala in obiskovala cerkve, svetišča ali kraje čudežev – tudi tiste najbolj oddaljene.
S pomočjo računalniškega znanja je nato oblikoval spletno stran, ki je po njegovi smrti obšla svet. Tako še danes vsemu svetu sporoča, da je bila evharistija zanj hrana in smisel življenja in da je po njej možno priti v nebesa. V mnogih je njegovo delo in življenje prebudilo vero in jih spodbudilo v novo življenje.
Vir
Carlo Acutis je umrl zaradi levkemije. Kot navaja Radio Ognjišče, so na spletni strani za njegovo beatifikacijo so zapisali, da je bil občudovan in ljubljen fant. Želel si je biti »običajen« najstnik, ki je v življenju posvečal čas veliko stvarem. Urejal in ustvarjal je spletne strani, urejal filme in izdeloval računalniške programe, po prejemu prvega svetega obhajila pa se je vsak dan udeležil svete maše in veliko molil.
Bil je izjemno nadarjen za delo z računalniki, kar so mu priznavali tudi odrasli računalničarji, ki so ga označili za genija na tem področju, saj je bilo njegovo znanje na ravni strokovnjakov z univerzitetno izobrazbo.
Njegov najbolj znan podvig je bilo »zbiranje« evharističnih čudežev. Pri enajstih letih je starše prosil, da so ga začeli voziti po vseh svetih krajih, kjer so se zgodili evharistični čudeži, ki jih je priznala tudi Cerkev. Po dveh letih in pol je projekt zaključil. Uspelo mu je obiskati več kot 136 krajev evharističnih čudežev, ki jih je zbral v virtualnem muzeju. Poleg zagona spletne strani je pomagal ustvariti tudi razstavo, ki je prepotovala svet in navdihnila mnoge.
15-letni Carlo je nekoč dejal: »Vsi ljudje so rojeni kot originali, ampak veliko jih umre kot kopije.«
Vir
»Mnogi so pripravljeni čakati v neskončnih vrstah, da bi prišli na koncert ali nogometno tekmo. Ne vidim pa nobenih vrst v cerkvah, kjer je navzoč evharistični Jezus. Nad tem bi se morali zamisliti … Očitno ljudje tega še niso dojeli! Jezus je med nami navzoč telesno, tako kot je bil v času svojega zemeljskega življenja navzoč med prijatelji. Če bi se nad tem resno zamislili, ga ne bi pustili samevati v tabernaklju, kjer nas ljubeznivo čaka.«
Ime: Je po izvoru germansko, razlagajo ga iz starovisokonemške besede karl v pomenu »mož, soprog«.
Rojen: 3. maja 1991.
Kraj rojstva: London, Anglija.
Umrl: 12. oktobra 2006.
Kraj smrti: Mesto Monza, 15 km severovzhodno od Milana v Italiji.
Družina: Rodil se je kot edinec v premožni družini Andreja in Antonije, roj. Salzano. Starši so bili tradicionalno verni, a so se ob svojem sinu spreobrnili in poglobili svojo vero. Po njegovi smrti in na njegovo »posredovanje« sta se odločila, da sprejmeta v svojo družino še kakšnega otroka in rodila sta se jima dvojčka Frančiška in Mihael.
Mladost: Že kot otrok je bil nekaj posebnega, ubogljiv, dober in prijazen, radodaren do drugih in otroško pobožen. Počitnice je rad preživljal s starimi starši na morju, pri srcu mu je bil Assisi. A bil je tudi zelo prizemljen, otrok svojega časa. Rad je igral PlayStation in podobne igrice, rad se je zabaval, bil je zelo zgovoren, a vedno je pazil, da v stvareh ne bi pretiraval in da ga ne bi zasužnjile.
Hobiji: Bil je smučar, igral je saksofon, rad je gledal filme, predvsem pa je bil navdušen računalničar in ustvarjalec spletnih strani. Rad je imel živali.
Internet: S svojim računalniškim znanjem je krepko presegal vrstnike. Kot odličen programer je pomagal pri postavljanju več spletnih strani in sam oblikoval virtualni muzej s štirimi razstavami: evharistični čudeži po svetu; Marijini klici, prikazanja in svetišča po svetu; Angeli in demoni; Pekel, vice in nebesa.
Evharistija: Potem ko je pri sedmih letih prejel prvo sveto obhajilo, je bil vsak dan pri maši in obhajilu, pred ali po njej pa se je vedno pomudil tudi pri češčenju Najsvetejšega. Že kot otrok je moral vedno, kadar je šel mimo cerkve, Jezusu »poslati poljubček«.
Spoved: Spovedoval se je vsak teden, tudi manjših pomanjkljivosti, saj je bila spoved zanj milost za odstranitev vsega, kar je oviralo njegov duhovni napredek.
Molitev: V molitvi se je vsak dan še posebej rad zatekal k Mariji. Vsakodnevni molitvi rožnega venca je pridruževal številne druge pobožnosti njej na čast: osebno posvetitev, veliko sta mu pomenila Lurd in Fatima.
Vzorniki: Rad je častil svetnike, za zgled so mu bili zlasti: Frančišek Asiški, fatimski pastirčki, Dominik Savio, Tarzicij, Bernardka Lurška.
Bolezen: Na začetku oktobra 2006 je zbolel za najbolj agresivno obliko levkemije, ki velja praktično za neozdravljivo. Ob tem je izjavil: »Vse, kar bom moral pretrpeti, darujem Gospodu za papeža in Cerkev. Tako mi ne bo treba oditi v vice, ampak bom šel naravnost v nebesa.«
Grob: Na lastno željo so ga pokopali na pokopališču v Assisiju, leta 2018 pa prenesli v cerkev Marije Velike v Assisiju.
Zavetnik: Štejemo ga za zavetnika mladine, študentov in interneta.
Goduje: 12. oktobra.
Beatifikacija: Za blaženega ga je 10. oktobra 2020 razglasil papež Frančišek.
Vir
Papež Frančišek je februarja odobril izdajo dekreta o beatifikaciji mladega Carla Acutisa, ki ga mnogi imenujejo »računalniški genij« in je gojil globoko ljubezen do Jezusa in evharistije. Zaradi pandemije je bila beatifikacija prestavljena na oktober, kot je v pogovoru za Vatican News dejal kardinal Angelo Becciu, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Spregovoril je o Carlovem življenju ter razložil, kako so določili novi datum beatifikacije.
Beatifikacija dva dni pred obletnico smrti
»Na zelo preprost način. Najprej je bil določen datum 20. april. Vemo, kako so se potem odvijale stvari zaradi epidemije in da ni mogoče, da bi v tem času potekale tako pomembne slovesnosti. Zato sva se s škofom Assisija dogovorila, da bo nov datum 10. oktober, dva dni pred obletnico Carlove smrti, umrl je namreč 12. oktobra 2006. Upamo, da bo lahko takrat pri slovesnosti prisotnih več ljudi, sicer pa bodo lahko mnogi spremljali slovesnost preko internetnega prenosa.«
Nočem iti v vice; hočem iti naravnost v nebesa
Kardinal Becciu je nato povedal, zakaj je Carlo Acutis zgled vere ne le za današnje mlade, ampak za vse: »Pretresljiva je zrelost tega fanta. Umrl je pri 15 letih in izredno dobro je poznal vero. Ko je bil še deček, se je zaljubil v evharistijo, pobožnost je gojil tudi do Marije. Bil je katehet, najstnikom je znal predati vero, ne samo preko srečanj, ampak je uporabljal tudi tehnologijo. Naredil je računalniški projekt o različnih tematikah vere, imel je spletno stran o evharističnih čudežih. Ta fant je torej živel svojo vero v polnosti. Izredno močne so tudi njegove besede v zadnjih dneh življenja. Dejal je namreč: “Vse svoje trpljenje želim podariti za Gospoda, za papeža in za Cerkev. Nočem iti v vice; hočem iti naravnost v nebesa.” To je rekel pri 15 letih! Takšne besede mladega fanta nas pretresejo in mislim, da nas vse spodbuja, naj ne vzamemo svoje vere za šalo, ampak zares.«
Okušal raj s posvečanjem drugim
Carlova ljubezen do Jezusa je spodbujala otroke, ki jih je srečeval pri verouku; prepričala je tudi hišnega pomočnika, ki se je spreobrnil in postal kristjan, ter uboge, s katerimi je preživljal čas v eni izmed milanskih karitativnih ustanov. V zgolj 15 letih življenja je tako okušal raj s tem, ko se je posvečal drugim ter želel preko novih tehnologij svetu pokazati lepoto Božje besede, okrepčilo, ki ga prinaša molitev rožnega venca ter pomen evharistije, njegove »avtoceste v nebesa«.
Beatifikacija v Assisiju
Njegova beatifikacija bo potekala v Assisiju, kjer je tudi pokopan. Tamkajšnji škof, msgr. Domenico Sorrentino, je dejal, da ta dogodek predstavlja žarek svetlobe v teh mesecih, v katerih smo se soočali s samoto in oddaljitvijo. V tem času smo mogli izkusiti najbolj pozitiven vidik interneta, tehnologije, za katero je bil Carlo posebej nadarjen. Po škofovem mnenju bo njegova beatifikacija spodbuda za vse.
Božji služabnik od leta 2018, čudež v Braziliji
Carlo Acutis se je rodil 3. maja 1991 v Londonu, umrl pa je 12. oktobra 2006 v Monzi v bližini Milana zaradi levkemije. Za Božjega služabnika je bil razglašen 5. julija 2018. Skoraj leto dni kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli v Svetišče razlastitve v Assisiju. Čudež, ki je bil priznan na njegovo priprošnjo, se je zgodil v Braziliji leta 2013. Gre za otroka, ki je imel hude motnje na prebavnem aparatu, z redko prirojeno anatomsko nepravilnostjo trebušne slinavke, vendar pa ni bil operiran. Družina in njena župnija so molili h Carlu, da bi bil otrok rešen.
Sreča je pogled, usmerjen k Bogu
»Res je, da te digitalni svet lahko postavi pred tveganje zapiranja vase, osamitve ali praznega užitka. A ne pozabi, da obstajajo mladi, ki so tudi v teh okoljih ustvarjalni in včasih genialni.« Tako je zapisal mladim papež Frančišek v posinodalni apostolski spodbudi Christus vivit. Sveti oče je Carla navedel kot zgled, kako zdravo uporabljati medije. Zahvaljujoč njegovemu navdušenju za računalništvo je naredil razstavo o evharističnih čudežih, ki je obkrožila ves svet in preko katere je želel drugim povedati o veselju nad konkretnim srečanjem z Jezusom. »Vsi se rodijo kot originali, vendar pa mnogi umrejo kot fotokopije,« je geslo, ki ga je Carlo rad ponavljal. Prav tako je večkrat rekel, da je »žalost pogled, usmerjen vase, medtem ko je sreča pogled, usmerjen k Bogu.« Gre za izraze močne in resnične vere, ki jo je petnajstletnik, ki je imel srce odprto za Boga, živel v polnosti svojega življenja.
Vir